STA novice / V javni predstavitvi mnenj o lekarniški dejavnosti veliko o prepovedi vertikalnega povezovanja

Predlog zakona prepoveduje t. i. vertikalno povezovanje izvajalcev lekarniške dejavnosti s pravnimi osebami, ki opravljajo dejavnost industrijske izdelave zdravil in medicinskih pripomočkov ali dejavnost prometa na debelo z zdravili in medicinskimi pripomočki.

Damir Domjan iz Sindikata farmacevtov Slovenije je takšno uredbo pozdravil, saj bi bilo po njegovem mnenju nevarno, če bi imel proizvajalec v lasti lekarno, ker bi se s tem omejil nabor zdravil v lekarni in vplival na avtonomnost lekarniškega farmacevta.

Matjaž Tuš iz Slovenskega farmacevtskega društva pa pri tem pogreša prepoved takšnega povezovanja tudi v obratni smeri. Tako predlaga varovalko, ki bi preprečevala veriženje lastniških deležev pri pravnih osebah, ki izvajajo lekarniško dejavnost in imajo koncesijo.

Predsednik uprave veledrogerista Kemofarmacija Davorin Poherc meni, da bo prepoved vertikalnega povezovanja pripomogla k varni in nemoteni preskrbi z zdravili. Takšna prepoved je po njegovih navedbah skladna z načelom enakopravnosti in zagotavljanja konkurence.

Ekonomist Rado Pezdir pa je glede vertikalnega povezovanja opozoril, da je to poslovna povezava - ni motnja trga, ampak optimizacija poslovanja. Če bi bila prepovedana, bodo lekarne primorane prehajati na dražje dobavitelje zdravil, posledično bo omogočena kartelizacija trga dobaviteljev.

Predstavnica Lekarne Ljubljana Janja Kadunc Mezek pa je zavrnila trditev, da vertikalno povezovanje prinese vsiljevanje določenih vrst zdravil v lekarnah.

Predstavnica Mestne občine Ljubljana Tilka Klančar pa se je dotaknila prepovedi t. i. kartic zvestobe v lekarnah. Po njenem mnenju te kartice za posameznika pomenijo le izbiro, v kateri lekarni bo zdravilo ali drugo tržno blago kupil.

Pripombe je imela tudi na to, da so javni zavodi teritorialno omejeni, kje lahko odpirajo lekarne, zasebniki pa ne. Po njenem mnenju so s tem zasebniki v boljšem položaju.

Tudi v Strokovnem združenju lekarnarjev Slovenije pričakujejo izenačitev pravic javnih lekarniških zavodov in koncesionarjev. Po besedah predsednika združenja, sicer koncesionarja, Matije Centriha po predlogu zakona občine še vedno ohranjajo dvojno vlogo ustanovitelja javnega zavoda in regulatorja trga, kar vodi v konflikt interesov. Nasprotuje tudi posegu v pravice koncesionarjev, ki imajo že podeljeno koncesijo bodisi za nedoločen ali določen čas.

Snežana Markovič iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije pa je opozorila na posledice predvidene mreže lekarniške dejavnosti. Po njenem mnenju bo širitev mreže povzročila povečanje sredstev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Po njeni oceni v predlogu tudi ni dovolj jasno opredeljena javna in tržna lekarniška dejavnost.

Darja Potočnik Benčič iz Lekarne Ptuj je ocenila, da bi bilo še pred predlogom zakona o lekarniški dejavnosti treba pripraviti sistemske zakone, da bi preprečili nekonsistentnosti in pomanjkljivosti. Opozorila je, da je zakon v nekaterih delih prepodroben in bi bilo treba prenesti določbe na podzakonske akte.

Špela Bernik Golubić iz Lekarniške zbornice Slovenije podpira sprejem zakona, se pa zavzemajo za obvezno članstvo v zbornici za pravne osebe in prostovoljno za fizične osebe.