STA novice / Arhivski podatki o zdravljenju pacientov javnosti ne bodo dostopni

Po besedah prvopodpisanega pod predlog Dragana Matića (SMC) zakon uveljavlja odločbo ustavnega sodišča, ki je marca 2014 ugotovilo, da je zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih v neskladju z ustavo v delu, v katerem določa, da med javno arhivsko gradivo sodi tudi gradivo izvajalcev zdravstvene dejavnosti, ki pa pogosto vsebuje občutljive osebne podatke. Ustavno sodišče je DZ zato naložilo, naj omenjeno neustavnost odpravi v enem letu, pri tem pa mu podalo tudi nekaj napotkov.

Po besedah Matića so v koaliciji pri pripravi zakona sledili priporočilu ustavnih sodnikov, naj se neustavnost odpravi z novim zakonom, prav tako priporočilu, da je možnost arhiviranja tovrstnega gradiva tudi pri samih izvajalcih zdravstvenih storitev.

Poslanci so sicer osnovni predlog zakona na današnji seji odbora praktično brez razprave precej spremenili in dopolnili s številnimi dopolnili same koalicije. Ta je dopolnila vložila na podlagi pripomb, ki jih je k zakonu podala zakonodajno-pravna služba DZ.

Predlog, o katerem bodo na plenarni seji odločali poslanci, določa, da morajo izvajalci zdravstvene dejavnosti, ki delujejo v okviru mreže javne zdravstvene službe, gradivo pristojnemu arhivu izročiti najpozneje 150 let po njegovem nastanku (nastanku zadnjega dokumenta posameznega spisa), pred tem pa ga lahko hranijo tudi pri sebi.

Arhivsko gradivo, ki je nastalo pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti, javnosti ni dostopno, je pa dostopno osebam, na katere se nanaša, po njihovi smrti tudi dedičem. Gradivo, ki se nahaja v javnih arhivih, je dostopno tudi raziskovalcem na podlagi soglasja pacienta, njegovih zakonitih dedičev oz. dovoljenja arhivske komisije.

Nadzor nad izvajanjem zakona izvaja inšpektorat, pristojen za arhive, predlog zakona pa določa tudi kazni za nespoštovanje njegovih določb v višini od 2000 do 5000 evrov.