STA novice / V občinah nezadovoljstvo zaradi instituta odpoklica župana

V Skupnosti občin Slovenije sicer navajajo, da temu, da bi volivci imeli možnost odpoklicati župana, če z njegovim delom niso zadovoljni, v svojem bistvu ni moč nasprotovati, a dodajajo, da se v Sloveniji "še tako dobre rešitve izjalovijo". "Ostaja namreč bojazen za možnosti zlorab zaradi osebnih interesov posameznikov ali interesnih skupin znotraj občine, vse do možnosti političnega obračunavanja," navajajo. Ob tem dodajajo, da je lokalna samouprava eden redkih dobro delujočih sistemov. "In predlog odpoklica župana ga lahko v osnovi zamaje, zato temu nasprotujemo," so zapisali v stališču, s katerim so seznanili tudi državni svet in državni zbor.

Podobno menijo v Združenju občin Slovenije (ZOS), kjer opozarjajo, da "je sistem odpoklica izredno težko oblikovati na način, da ta ne bi bil predmet političnih zlorab vsakokratne opozicije v občinskem svetu oziroma nezadovoljnih skupin občanov, ki jim niso po volji aktualne odločitve županov, sploh v času obubožanih občinskih proračunov".

Kot so zapisali v pozivu poslancem, je edina varovalka, ki bi lahko preprečila zlorabe, ta, da se v primeru, ko je delo izvoljenih funkcionarjev absolutno pod pričakovanji ali celo nastaja škoda, omogoči predčasno razrešnico vseh funkcionarjev v občini, tudi članov občinskega sveta.

Tudi v SOS menijo, "da je treba vprašanje politične odgovornosti funkcionarjev urediti celovito in enovito, predvsem pa hkrati za funkcionarje na državni ravni pri predsedniku republike, poslancih, državnih svetnikih, predsedniku vlade in ministrih ter na lokalni ravni pri županih, podžupanih in občinskih svetnikih.

Ob tem povzemajo pravno mnenje Inštituta za ustavno pravo, in sicer, da je treba upoštevati celo vrsto ustavnih določb, ki jih je treba dosledno upoštevati, da ne bi ureditev odpoklica ali nezaupnice prekomerno posegla v človekove pravice in svoboščine. "Gre zlasti za poseg v volilno pravico (43. člen ustave), pravico do sodelovanja pri upravljanju javni zadev (44. člen) in uresničevanja lokalne samouprave (138. člen ustave)," so navedli. Dodali so tudi mnenje zakonodajno-pravne službe DZ, da sodi institut odpoklica župana "na občutljivo področje volilnega prava, ki zahteva jasna, natančna in nedvoumna pravila ter enake standarde na celotnem ozemlju države".

"Zakon je treba domisliti, ne pa da se zaradi nekaj primerov sesuva celoten sistem lokalne samouprave," je danes za STA dejal predsednik ZOS in župan Pivke Robert Smrdelj. Kot je napovedal, bodo o novi zakonodajni ureditvi spregovorili tudi na petkovi seji predsedstva združenja, sam pa pričakuje, da bodo oblikovali tudi poziv državnemu svetu, naj na novelo zakona vloži veto.

Da jim bo državni svet v tem sledil, je zelo verjetno, saj so svetniki ob njeni obravnavi sklenili, da novele ne podpirajo. Tudi državni svet namreč meni, da lahko z institutom odpoklica župana ogrozimo sistem lokalne samouprave. "Taki parcialni predlogi izhajajo iz prepričanja o nepotrebnosti lokalne samouprave in ne pomenijo koraka k izboljšanju stanja," so zapisali v mnenju o predlogu novele.

"Čeprav so pogoji za samo izvedbo glasovanja o odpoklicu in sam odpoklic župana postavljeni visoko, bodo župani v drugem in tretjem letu mandata pod vsakodnevnimi pritiski zaradi groženj po odpoklicu in se bodo zato večino časa ukvarjali le z opravičevanjem svojih ravnanj, obenem pa ne bodo sprejemali nepriljubljenih, vendar nujnih ukrepov, ki so v interesu občine," menijo svetniki. Poleg tega so v mnenju še opozorili, da predlog zakona ne predvideva finančnih posledic, kar pa ne drži, saj bo imel finančne posledice za občinske proračune v primeru izvajanja postopkov za odpoklic župana.

Noveli nasprotujejo tudi v zunajparlamentarni SLS, ki ima veliko število županov. Tako je predsednik stranke Marko Zidanšek že v torek napovedal, da bodo vložili zahtevo za ustavno presojo novele, če bo ta sprejeta.