STA novice / Parafiran še eden v nizu dogovorov z javnim sektorjem (kronologija)

2008

5. junij - sindikati javnega sektorja so po šestih letih pogajanj z vlado podpisali kolektivno pogodbo za javni sektor (KPJS), do konca julija so nato sledili še ostali podzakonski predpisi za implementacijo novega plačnega sistema, v katerega je okoli 160.000 javnih uslužbencev vstopilo s septembrom.

2009

24. februar - vlada in sindikati javnega sektorja so podpisali prvi dogovor o varčevanju (za obdobje 2009-2010); aneks št. 1 h KPJS je podpisalo 21 od skupno 27 sindikatov.

20. oktober - vlada in sindikati javnega sektorja so dosegli nov dogovor o varčevalnih ukrepih in odpravi pomanjkljivosti plačnega sistema; aneks št. 2 h KPJS je podpisalo 21 od skupno 27 sindikatov.

Skupni finančni učinek ukrepov na področju plač in drugih stroškov dela v tem letu je bil 100 milijonov evrov.

2010

22. julij - ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs je s Konfederacijo sindikatov javnega sektorja Slovenije dosegla dogovor glede plač in drugih prejemkov v javnem sektorju za leti 2011 in 2012.

27. september - v delu javnega sektorja se je začela stavka, ki je trajala do podpisa sporazuma o reševanju stavkovnih zahtev 13.10. Le Policijski sindikat Slovenije jo je nadaljeval do 4.11.

5. november - po vrsti zapletov je julijskemu dogovoru sledil podpis aneksov št. 3 in št. 4 h KPJS; podpise so prispevali sindikati Konfederacije sindikatov javnega sektorja in sindikat Vir, a so njihovi podpisi zaradi predhodne spremembe kvoruma zadostovali.

Skupni finančni učinek ukrepov na področju plač in drugih stroškov dela v tem letu je bil 354 milijonov evrov.

2011

23. december - DZ je sprejel zakon o interventnih ukrepih, ki je posegel tudi na področje plač v javnem sektorju; veljati je začel 1. 1. 2012.

Skupni finančni učinek ukrepov na področju plač in drugih stroškov dela v tem letu je bil 244 milijonov evrov.

2012

18. april - splošna stavka v javnem sektorju proti predlaganim novim varčevalnim ukrepom.

10. maj - vlada in sindikati javnega sektorja so podpisali stavkovni sporazum ter dogovor o znižanju plač in drugih varčevalnih ukrepih; aneks št. 5 h KPJS je podpisalo 22 od skupno 33 sindikatov.

11. maj - DZ je sprejel zakon za uravnoteženje javnih financ, ki je med drugim določil znižanje plačne lestvice za osem odstotkov s 1.6., hkrati pa pri večini javnih uslužbencev znižanje ublažil z dokončno odpravo plačnih nesorazmerij.

Skupni finančni učinek ukrepov na področju plač in drugih stroškov dela v tem letu je bil 134 milijonov evrov.

2013

23. januar - tretja splošna stavka javnega sektorja proti znižanju plač in odpuščanju, ki so jo pospremili tudi protestni shodi v več mestih.

14. maj - vlada in sindikati javnega sektorja so dosegli dogovor o varčevalnih ukrepih za leti 2013 in 2014, 20.5. je sledil podpis, na podlagi katerega so se osnovne plače s 1.6. selektivno znižale do blizu pet odstotkov; aneks št. 6 h KPJS je podpisalo 27 od skupno 34 sindikatov.

Skupni finančni učinek ukrepov na področju plač in drugih stroškov dela v tem letu je bil 270 milijonov evrov. A sta bili sprejeti tudi dve odločitvi sodišč, ki sta vplivali na povečanje odhodkov (regresa za 2012 in tretje četrtine odprave plačnih razmerij), kar je v tem in naslednjih dveh letih skupaj pomenilo 260 milijonov evrov.

2014

1. december - vlada in sindikati javnega sektorja so parafirali dogovor o varčevalnih ukrepih za leto 2015 in ga 9. 12. tudi podpisali; aneks št. 7 h KPJS je podpisalo 29 od skupno 38 sindikatov. Ocena je bila, da bo dogovor v letu 2015 ob 313 milijonih evrov na račun prenosa že veljavnih varčevalnih ukrepov, prinesel še nekaj manj kot 36 milijonov evrov dodatnega prihranka.

Skupni finančni učinek ukrepov na področju plač in drugih stroškov dela v tem letu je bil 74 milijonov evrov.

2015

6. november - vlada in sindikati javnega sektorja so parafirali dogovor o ukrepih v javnem sektorju za leto 2016 in ga 10.11. tudi podpisali; aneks št. 8 h KPJS je podpisalo 29 od skupno 40 sindikatov. Skupni ocenjen učinek dogovora na javno-finančne izdatke v letu 2016 je bil okoli 148 milijonov evrov.

2016

28. januar - vlada in sindikati javnega sektorja so se lotili vprašanja odprave anomalij v plačnem sistemu.

29. februar - vlada in sindikati javnega sektorja so imeli na dnevnem redu spremembe plačnega zakona in zakona o javnih uslužbencih, a se z vladnimi predlogi sindikati niso strinjali.

7. marec - vladna stran je sindikatom javnega sektorja predstavila izhodišča za gibanje plačne mase do leta 2020, ki za sindikate ni bil sprejemljiv.

9. junij - sindikati javnega sektorja so pred poslopjem vlade pripravili protest zaradi nezadovoljstva s socialnim dialogom pri pogajanjih o plačah; za pogajalsko mizo so se vrnili konec junija.

3. november - Na protestnem shodu pred poslopjem vlade se je zbralo okoli 2500 zaposlenih v javnem sektorju z najnižjimi plačami, v skupini J.

15. november - odbor DZ za notranje zadeve je zaradi neusklajenosti s sindikati sprejel sklep, da zakon o ukrepih za javni sektor v letu 2017 ni primeren za nadaljnjo obravnavo; kljub temu je DZ proračun sprejel.

22. november - zaradi sporazuma z zdravniškim sindikatom Fides so prekinili pogajanja za javni sektor, sindikati pa so 5.12. zaostrili zahteve.

16.december - predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja so parafirali dogovor o postopnem sproščanju varčevalnih ukrepov in odpravi anomalij v plačnem sistemu, katerega skupni učinek na javno-finančne izdatke vseh blagajn v prihodnjem letu bo približno 56 milijonov evrov.

Vir: MJU in arhiv STA