STA novice / POPRAVEK: Avtorji slovenske ustave na sprejemu pri Pahorju opozorili na premlačen odnos do ustave

Predsednik republike Pahor je, kot je dejal, avtorje slovenske ustave k sebi povabil zato, ker želi s tem odpraviti manko, ki je nastal v kolektivnem spominu, ko je govora o ustavi. Pri njenem sprejemanju je šlo namreč za enega od prelomnih dogodkov slovenske osamosvojitve, kar se po njegovem premalo poudarja, zato je čas, da se to spremeni.

Vodja strokovne skupine, ki je avgusta 1990 po naročilu takratnega predsednika skupščine Franceta Bučarja v Podvinu pripravila besedilo ustave, Peter Jambrek je spomnil, da je slovenska ustava zorela dlje časa.

Njena predhodnica je bila po njegovih besedah že znamenita 57. številka Nove revije, v kateri se je večina prispevkov opirala na pravico do narodove samoodločbe. To se je nato odrazilo tako v t. i. pisateljski ustavi leta 1988 kot v osnutku, ki je nastal v Podvinu, je dejal.

Slovenska ustava je po njegovih besedah nastajala v prav posebnem vzdušju narodovega osveščanja, ki v zadnjih 25 letih ni bilo ponovljeno.

Tako Tine Hribar kot Franc Grad sta pritrdila mnenju Pahorja, da se premalo zavedamo pomena sprejetja ustave. Hribar je izpostavil odsotnost ustavnega patriotizma, ki po njegovem ni samo pravica, ampak tudi dolžnost. Spomnil je, da je slovenski narod šele z ustavo postal nacija. Narodov je namreč več kot tisoč, le tisti, ki imajo svojo državo, pa so tudi nacija, in teh je manj kot dvesto, je opozoril.

"Čeprav smo s sprejemom ustave izpolnili pogoj za nacijo, ga notranje očitno nismo. Odnos do ustave in lastne države je tipičen odnos naroda, ki je nezrel," je bil oster Grad, a je tudi dodal, da se ta odnos spreminja.

Slovenska ustava po njegovih besedah vsebuje le malo programskih norm, ki so bile značilne za prejšnjo socialistično ustavo, "saj smo jo skušali napisati čim bolj stvarno". "Zato je bolj splošna in to je dobro," je dejal.

Po besedah Lojzeta Udeta razlike med besedilom, ki je nastalo v Podvinu, in besedilom, ki je bilo nato po skoraj letu in pol sprejeto v skupščini, niso bistvene. Slednje pa po njegovem pomeni, da je osnutek dobro zajel takratni čas.

Tone Jerovšek pa je bil kritičen do nekaterih sprememb ustave, ki so nastale od njenega sprejetja do danes. Kritičen je bil do dopolnil, ki so "zožila možnost referenduma", kot aktivistično je označil tudi dopolnilo, s katerim smo v ustavo zapisali pravico do čiste pitne vode. Slednje je bilo po njegovem nepotrebno: "Vodne vire in naravna bogastva smo imeli že do zdaj zelo dobro zavarovane."

Med potrebnimi spremembami ustave je izpostavil način izvolitve vlade, pooblastila predsednika republike in način imenovanja sodnikov, za kar pa po njegovem ni dovolj politične volje.

Poleg naštetih avtorjev slovenske ustave (manjkali so Matevž Krivic, Anton Perenič in Miro Cerar, ki je bil strokovni tajnik skupine) so se sprejema med drugim udeležili številni zdajšnji in nekdanji ustavni sodniki ter politiki iz obeh polov družbeno-političnega življenja, med drugim vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer in vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko.