STA novice / Vlada za možnost zaostritve pogojev za vstop tujcev v državo, predlogu očitki o neustavnosti (zbirno)

Novelo zakona, ki je zaradi razhajanj v koaliciji za več mesecev obtičala v vladni proceduri, je vlada v DZ posredovala za obravnavo po nujnem postopku. Predlog predvideva poseben ukrep za primer spremenjenih razmer na področju migracij, ki bi lahko ogrozile javni red ali notranjo varnost.

Z omenjenim ukrepom policija tujcu, ki ne izpolnjuje pogojev, ne bi dovolila vstopa v državo. Tujca, ki se nezakonito nahaja na območju izvajanja ukrepa, pa privede do državne meje in ga napoti v državo, iz katere je nezakonito vstopil. Policija tako ravna tudi, ko tujec izrazi namen podati prošnjo za mednarodno zaščito.

Določene so tudi izjeme, in sicer se ukrep ne bo uporabljal, ko bo neposredno ogroženo življenje tujca ali bo resna nevarnost, da bo podvržen mučenju, nečloveškemu, ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju v državi, v katero bi bil napoten, ali pa zaradi zdravstvenih okoliščin. Prav tako ukrep ne bo veljal v primeru ocene, da gre za mladoletnika brez spremstva.

Ukrep bo DZ na predlog vlade sprejel z dvotretjinsko večino vseh poslancev, in sicer najdlje za šest mesecev, z možnostjo podaljšanja. Sprejem ukrepa bo vladi predlagalo ministrstvo za notranje zadeve na podlagi ocene o spremenjenih razmerah na področju migracij.

Po besedah notranje ministrice Vesne Györkös Žnidar je ukrep, ki ga predvideva novela, nujen in tudi sorazmeren, saj ne učinkuje neposredno. Besedilo temelji na ustavno dopustnih izjemah in odgovarja na dejstvo, da je Slovenija obdana s samimi varnimi državami, je pojasnila. Ukrep bo tudi začasne narave in po zagotovilih ministrice "vsebuje vse možne varovalke".

Novela zakona predvideva tudi ustanovitev urada, ki bo pristojen za oskrbo migrantov. To je po besedah Györkös Žnidarjeve izjemnega pomena, saj gre pri migracijah za kompleksen pojav, ki zahteva usklajeno delovanje vseh resorjev.

Predlog je sicer za več mesecev obtičal v predalu zaradi različnih pogledov znotraj koalicije, pred sejo vlade pa so se koalicijske stranke le uskladile in predlog podprle. Kot so pojasnjevali v koalicijskih SMC, DeSUS in SD, so jih predstavniki vlade prepričali, da novela ne presega ustavnega okvira, kot posebno varovalko pa vidijo tudi določbo, po kateri bi bila za aktivacijo ukrepov potrebna t. i. ustavna večina poslanskih glasov.

V opoziciji so medtem mnenja deljena. V SDS ocenjujejo, da bi morale biti rešitve, ki jih je v noveli zakona o tujcih predlagalo notranje ministrstvo, sprejete že davno, noveli pa načelno ne nasprotujejo niti v NSi. Po drugi strani so v ZL prepričani, da predlog krši mednarodne konvencije in je ustavno sporen, na spoštovanje človekovih pravic pa so opozorili tudi v Zavezništvu.

Ostro so se odzvali tudi v nevladnih organizacijah, ki so vlado še pred potrditvijo predloga pozvale, naj tega ne stori. Opozarjajo namreč, da je novela v nasprotju z mednarodnim pravom in slovensko ustavo. Z njenim sprejemom bi namreč beguncem in prosilcem za azil zanikali pravico do zaščite, do katere so upravičeni po mednarodnem pravu ter pravu Evropske unije.

Pri varuhu človekovih pravic pa na načelni ravni navajajo, da bi moral biti zakon skladen z mednarodnimi standardi varovanja pravic beguncev. Ukrepi organov bi morali biti dorečeni tako, da ne bo kršenja pravic. Če se bo to dogajalo, bo varuh ukrepal skladno s pristojnostmi.

O predlogu se je za STA izrekel tudi ustavni pravnik Saša Zagorc, ki meni, da je novela ne samo nomotehnično slaba, temveč na več mestih tudi neustavna. Poleg tega je predlog v nasprotju z veljavnim pravnim redom EU, sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice ter mednarodnopravnimi obveznostmi Slovenije, je prepričan.