STA novice / Na osnutek reforme trga dela precej pripomb, nove rešitve na mizi v četrtek (tema)

Osnutki sprememb zakonov o delovnih razmerjih (ZDR), o urejanju trga dela in o inšpekciji dela so bili v javni razpravi do 9. decembra, pravico do pripomb, komentarjev in predlogov nanje pa so izkoristili tako sindikati kot delodajalci.

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so skupaj prejeli 26 odzivov, največ na osnutek sprememb ZDR, so povedali za STA. Kot najbolj sporna sta se izkazala člena, ki določata odpovedni razlog nesposobnosti in zvišanje globe za kršitev prepovedi dela na podlagi pogodb civilnega prava.

Predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek je za STA poudaril, da redefinicija razloga nesposobnosti ni potrebna, saj je slovenska ureditev že zdaj skladna z mednarodno. Poleg tega naj bi bila sporna, ker naj bi dajala zelo širok prostor za različne razlage, tudi takšne, ki bi delavcu onemogočale dokazovanje neutemeljenega odpovednega razloga.

"Predlagana rešitev zamegljuje mejo med odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga in razlogom nesposobnosti, pri katerem naj razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi ne bi bil na strani delavca," je tudi izpostavil sindikalist.

Četudi naj bi bila redefinicija odpovednega razloga nesposobnosti pripravljena predvsem v korist delodajalcev, ki že dolgo zahtevajo lažje odpuščanje, pa tudi ta stran z njo ni zadovoljna. Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole se namreč strinja s Počivavškom, da redefinicija vnaša še več nejasnosti. Kot je ocenil za STA, bi delodajalcem še otežila delo.

V osnutku sprememb zakona o urejanju trga dela se je med najbolj problematični izkazal člen, ki narekuje, da bi tudi v primeru sporazumne prekinitve delovnega razmerja delavcu pripadlo denarno nadomestilo za primer brezposelnosti v polni višini in trajanju glede na posameznikovo zavarovalno dobo oz. največ šest mesecev, plačal pa bi ga delodajalec.

"Po našem mnenju to kaže na možnost in interes delodajalcev, da bi na ta način hitreje prekinili pogodbo o zaposlitvi z delavcem in na delavce izvajali pritisk za sklepanje tovrstnih dogovorov z grožnjo odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga na drugi strani," je opozoril Počivavšek.

V Pergamu se jim zdi sporno tudi, da je v primeru sporazumne prekinitve delovnega razmerja kot izjema določena možnost, da se delavec in delodajalec dogovorita o možnosti izključitve pravice do prejemanja denarnega nadomestila - ne le z načelnega vidika, temveč še zato, ker je že sedaj možen dogovor za določeno odškodnino tudi v primeru sporazumnega prenehanja pogodbe o zaposlitvi.

Pripombe na osnutek sprememb zakona o urejanju trga dela so med drugim letele še na uvedbo spodbude za zaposlovanje nižje izobraženih prejemnikov denarnega nadomestila v času upravičenosti do te pravice, in sicer nadaljnje izplačevanje 20 odstotkov zadnjega izplačanega neto zneska denarnega nadomestila tudi po zaposlitvi za polni delovni čas.

Počivavšek pa je bil denimo kritičen tudi do sankcije izgube pravice nadomestila za primer brezposelnosti v primeru zamujenega roka za prijavo v evidenco brezposelnih oseb.

Prav tako je odzive ministrstvo prejelo na osnutek sprememb zakona o inšpekciji dela, največ na člen, ki inšpektorjem daje dodatno pooblastilo, da kadar se delo ne opravlja na podlagi pogodbe o zaposlitvi, pa bi se moralo, ob izdaji odločbe o prepovedi tovrstnega dela izdajo tudi odredbo, da mora delodajalec delavcu v treh dneh ponuditi pisno pogodbo o zaposlitvi.

V ZDS sicer še niso obupali niti nad spremembami, ki se jih osnutki novel sploh ne dotikajo. Smole je v tej luči izpostavil pričakovanje delodajalcev, da pride do občutnega skrajšanja obdobja bolniške odsotnosti, ki jo krije delodajalec. Danes gre v breme podjetij prvih 30 dni bolniške odsotnosti, delodajalci pa si želijo, da bi bilo prvih nekaj dni odsotnosti neplačanih.

Poleg tega po Smoletovih besedah še vedno niso vrgli puške v koruzo v zvezi s plačilom odmora za malico, ki "nas postavlja v nekonkurenčen položaj", saj "v Sloveniji realno tako ne delamo osem ur dnevno, ampak 7,5 ure". V ZDS vztrajajo, da odmor ne sme biti del delovnega časa.

Ministrstvo naj bi na podlagi pripomb že pripravilo nov osnutek sprememb delovne zakonodaje. Socialni partnerji ga bodo imeli v okviru posebne pogajalske skupine, pred novim letom ustanovljene na pobudo Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), na mizi v četrtek, je izvedela STA. Na ministrstvu sicer informacij o začrtani časovnici pogajanj, sprejema in uveljavitve reforme trga dela niso želeli podati.