STA novice / Izteka se javna razprava o noveli zakona o pacientovih pravicah

Na ministrstvu za zdravje so za STA napovedali, da bodo predvidoma v ponedeljek sporočili število prispelih pripomb in število vlagateljev. Več časa bo trajala vsebinska analiza pripomb, ki jo bodo opravile strokovne službe ministrstva. Novela je bil poslana v javno razpravo s podporo vseh treh koalicijskih strank.

Medtem ko je čas čakanja v ambulanti na primarni zdravstveni ravni zdaj omejen na 20 minut, na sekundarni in terciarni ravni pa na eno uro, novela čakalni čas opredeljuje na pol ure ne glede na raven obravnave. Predvideva, da bodo čakalne sezname vodili po zdravstveni storitvi v zavodu, lahko pa tudi po zdravstvenem delavcu, če storitev opravlja več ljudi.

Ob vpisu v čakalni seznam bodo po predlogu vladne novele zabeležili tudi kontrolni pregled in podatek o utemeljenosti napotitve ter morebitno spreminjanje vrstnega reda na čakalnem seznamu, pri čemer bodo morali navesti razlog za to. Novela tudi določa, da bo bolnik za določeno storitev lahko vpisan le na en seznam.

Če bo bolnik želel pregled pri točno določenemu zdravniku, pa po predlogu novele časovne omejitve čakanja ne bodo veljale. Vse čakalne sezname naj bi vodili elektronsko, voditi pa jih bodo morale vse javne zdravstvene ustanove oz. koncesionarji, razen ambulant splošne medicine in pediatrov.

Medtem ko so zdaj stopnje nujnosti na napotnici nujno, hitro in redno, pa naj bi bilo po novem še zelo hitro. Ob takšni stopnji nujnosti bo bolnik moral biti obravnavan v roku dveh tednov, medtem ko se roki za ostale stopnje nujnosti ne spreminjajo. Bolniki s stopnjo nujno bodo morali napotnico uveljavljati še isti oz. naslednji dan.

Pri stopnji nujnosti zelo hitro naj bi bil ta rok sedem dni od izdaje napotnice, pri hitro in redno pa se bodo bolniki morali uvrstiti na čakalni seznam v roku meseca dni od izdaje napotnice. Predlog novele tudi predvideva, da bodo izvajalci zdravstvenih storitev morali stopiti v stik z vsakim bolnikom, ki je na čakalnem seznamu.

Vlada pa z novelo tudi širi področje nadzora, ki naj bi ga po novem izvajali ministrstvo za zdravje, zdravstveni inšpektorat, informacijski pooblaščenec, inšpektorat za kulturo in medije ter zavod za zdravstveno zavarovanje.