STA novice / Z novim zakonom za ureditev sistemskih temeljev kritične infrastrukture

Kritična infrastruktura po opredelitvi iz predloga obsega zmogljivosti in storitve, ki so ključnega pomena za državo in bi prekinitev njihovega delovanja ali njihovo uničenje imelo resne posledice na nacionalno varnost, gospodarstvo, ključne družbene funkcije, zdravje, varnost in zaščito ter družbeno blaginjo. Konkretne informacije o kritični infrastrukturi niso javno znane, saj so označene s stopnjo tajnosti interno.

Zakona o kritični infrastrukturi doslej nismo imeli, pač pa so veljale le nekatere uredbe, je v izjavi za medije ob robu predstavitve povedal generalni direktor direktorata za obrambne zadeve na Morsu Srečko Zajc. Zakon naj bi vse področje kritične infrastrukture postavil na isto raven - da bi vsi sektorji kritične infrastrukture lahko na svojem področju zagotavljali neprekinjeno delovanje.

Po njegovem pričakovanju bi bil zakon predvidoma maja že lahko na vladi, nekje do koncu junija pa bi bil že lahko tudi sprejet. Je pa Zajc poudaril, da gre le za en del širokega področja, imenovanega krizno upravljanje.

Da gre le za del sistemske rešitve za zagotavljanje varnosti v Sloveniji, se je strinjal tudi Denis Čaleta iz Slovenskega združenja korporativne varnosti. Je pa predlog zakona po njegovih besedah eden pomembnih temeljev, na katerih se bo gradilo varovanje kritične infrastrukture.

Na zagotavljanje varnosti se v tem smislu posredno ali neposredno navezuje tudi strategija o kibernetski varnosti, ki jo je Slovenija sicer sprejela, a po besedah Čalete ostaja mrtva črka na papirju. Prav tako pogreša strategijo o boju proti terorizmu.

Se je pa pri obvladovanju tveganj treba zavedati, da je to odgovornost celotne družbe. "Ko govorimo o kritični infrastrukturi, to ni le odgovornost vlade in institucij, ki so neposredno vezane na vlado, ampak tudi upravljavcev - torej gospodarskega sektorja," je pojasnil. Po njegovih besedah bi morali tudi v tem pogledu stopiti korak naprej na področju javno-zasebnega partnerstva.

Po njegovem mnenju namreč ni bistvenega pomena, ali je neko podjetje v državni ali zasebni lasti, če je zakonodaja ustrezna in če se vlada in pristojne institucije zavedajo pomena kritične infrastrukture.

Kot so na Morsu zapisali ob začetku javne obravnave predloga, je njegov temeljni namen urediti sistemske temelje področja kritične infrastrukture, ki vključuje ugotavljanje in določanje kritične infrastrukture ter njeno zaščito.

Med cilji pa na ministrstvu navajajo prispevek k dvigu ravni odpornosti slovenske družbe na sodobne varnostne grožnje in tveganja. Zakon naj bi organom in organizacijam, ki delujejo na področjih, ki so za slovensko družbo posebej pomembna, naložil upoštevanje zahtev glede zagotavljanja neprekinjenega delovanja infrastrukture. Hkrati naj bi vzpostavil primerna razmerja med organi in organizacijami, ki delujejo na področjih sektorjev kritične infrastrukture.

Strokovna in druga zainteresirana javnost lahko spremembe in dopolnitve predloga zakona predlaga še do konca meseca, ko se javna obravnava konča.