STA novice / Predlagana novela zakona o tujcih odpira tudi številna pravna vprašanja

Novela zakona o tujcih, o katerih bo državni zbor razpravljal prihodnji teden, se po mnenju znanstvene svetnice na Mirovnem inštitutu in predavateljice na ljubljanski fakulteti za družbene vede Mojce Pajnik odmikajo od procesa ustvarjanja varnih poti, ščitenja človekovih pravic in pravice do svobode gibanja.

Pajnikova novelo zakona o tujcih vidi kot "nadaljevanje politike kriminalizacije migracij v slovenskem kontekstu". Po njenem mnenju je povezana z že nekaterimi preteklimi ravnanji vlade, od povečanja pooblastil vojski do zaostrovanja na meji s postavitvijo bodeče žice. Predlagatelj po njenem prepričanju ustvarja izredne razmere in migracije primerja z grožnjo.

Problematično je po mnenju Pajnikove tudi to, da se uzakonjajo t. i. kolektivni izgoni in zapiranje meja. Novela zakona je v nasprotju z mednarodnimi konvencijami in tudi z dobrimi praksami, ki jih omogočajo obstoječi mehanizmi obravnave prosilcev za azil, je prepričana.

"Ocenjujem jo kot primer, ki bi Slovenijo v bistvu postavil kot eno izmed kršiteljic človekovih pravic. Mislim, da je bila škoda že narejena in da bo na nek način obstala," je dejala. Predlaga, da državni zbor predlog umakne, ker ga, kot je še poudarila, sploh ne potrebujemo.

Moči, energijo in politično voljo je treba vložiti v smer solidarizacije beguncev oziroma njihovega sprejema, je še izpostavila Pajnikova. Dodaten problem je namreč tudi kategorizacija migrantov, ki jo vidi kot "poustvarjanje kategorij odvečnih ljudi". Ob tem gre po njenem mnenju tudi za ustvarjanje mnenja v javnosti, da so begunci "nemogoči subjekti integracije".

Tudi nekdanji ustavni sodnik in profesor na ljubljanski pravni fakulteti Ciril Ribičič ugotavlja, da je z ustavnopravnih vidikov novela zakona o tujcih sporna. "Če bi se nadaljevalo v smeri tega, kar je pripravila vlada, na glavo postavimo vse tisto, kar smo govorili o varstvu človekovih pravic in načel pravne države v zadnjih 25 letih," je dejal.

Ribičič je sicer pozdravil aktivno razpravo o tej temi v javnosti. "Na srečo se je pokazalo veliko odpora," je dejal. Pritisk tako medijev kot civilne družbe po njegovem mnenju ni nepomemben.

Profesor s pravne fakultete Saša Zagorc je menil, da si vlada z novima 10.a in 10.b členoma želi tri stvari. Formalno si ne želi razglasiti izrednega stanja, želi si omejiti dostop do mednarodne zaščite, želi pa si tudi, da ne bi prišlo do kršitev ustavnega prava, mednarodnega prava, prava EU ter sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice, je pojasnil.

Poudaril je, da lahko vlada glede na dano situacijo izpolni le dva cilja iz teh členov. "Slovenska vlada si je po mojem mnenju izbrala to logiko, da bo totalitarna, pretkana in poštena," je še dejal Zagorc. Podobno kot cilji so to lastnosti, ki se ne skladajo.

Zagorc zakon o tujcih med drugim vidi tudi kot "normativno ozimnico", s katero bi država rada imela na zalogi dovolj ukrepov, ko bi prišlo do izrednega stanja.