STA novice / Zahteva za razpravo o vetu na zakon o tujcih vložena (dopolnjeno)

Predlagatelji veta v obrazložitvi med drugim navajajo, da je iz postopkovnih razlogov sporen sam proces sprejemanja zakona, saj je bil po eni strani sprejet "na zalogo", hkrati pa po nujnem postopku.

"Predlog zakona je ministrstvo za notranje zadeve pripravljalo nepregledno in skrito pred očmi javnosti, brez temeljite in ustrezne javne razprave," ugotavljajo predlagatelji, ki so prepričani, da "sprejemanje tako občutljivih in pomembnih ukrepov zahteva široko družbeno in politično soglasje". Prav tako menijo, da bi morali pri pripravi zakonskega predloga aktivno sodelovati tudi drugi resorji, zlasti ministrstvo za zunanje zadeve.

Spomnili so tudi, da sprejeta novela "po mnenju številnih uglednih domačih in tujih pravnih strokovnjakov kot tudi nevladnih in medvladnih organizacij, kot je Svet Evrope, nesorazmerno krši človekove pravice in temeljne svoboščine, še zlasti pravico do azila". Prepričani so tudi, da bi imela uveljavitev omenjenega novele nepopravljive zunanjepolitične in mednarodnopravne posledice za Slovenijo in njene interese v mednarodni skupnosti, na kar je opozoril tudi predsednik DZ Milan Brglez, ki je noveli odrekel podporo.

Predlagatelji še ugotavljajo, da so bile stranke v državnem zboru pri glasovanju zelo neenotne v podpori zakonu, poslanci dveh poslanskih skupin pa so zakonu enotno nasprotovali. Zanje je problematično tudi sprejeto dopolnilo poslanske skupine NSi, da je za aktivacijo ukrepa potrebna večina vseh poslancev, kar je izničilo varovalko o potrebni dvotretjinski podpori.

"Z izglasovanjem odložilnega veta bo imel državni zbor priložnost sprejeti izboljšave besedila ali celo namesto novele zakona o tujcih sprejeti zakon o uvedbi izrednega stanja, ki bi bil skladen z ustavo in mednarodnimi pogodbami," so še zapisali v obrazložitvi predloga veta.

Prvopodpisani pod zahtevo za sejo in predlogom veta je torej svetnik Khalil, ki je član interesne skupine lokalnih interesov. Kot je minuli konec tedna pojasnil za Radio Slovenija, so ga zmotila zlasti povsem nasprotujoča si stališča predsednika vlade Mira Cerarja in predsednika DZ Brgleza glede omenjene novele. "Oba sta pravnika, skrbi pa me predvsem, ker je Brglez tudi predsednik zakonodajnega telesa naše države. Ustava daje velik poudarek človekovim pravicam, prav tu pa se krešejo mnenja, koliko sprememba zakona vpliva na že ratificirane in podpisane mednarodne sporazume in konvencije," je dejal za radio.

DZ je novelo zakona, ki jo spremljajo očitki o neustavnosti in neskladju z mednarodnim pravom, sprejel s 47 glasovi za in 18 proti. Proti je glasovalo kar nekaj poslancev koalicije, med drugim del poslancev SMC in DeSUS ter poslanci SD. Proti so bili še v ZL.

Novela predvideva možnost aktivacije posebnega ukrepa, ki bi v času zaostrenih migracijskih razmer omejil pogoje za vstop tujcev v državo. Ukrep bo predlagala vlada, DZ pa ga bo moral potrditi z absolutno večino. DZ bo določil tudi območje izvajanja ukrepa, ki bo lahko trajal največ šest mesecev z možnostjo podaljšanja.

Ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar je v postopku sprejemanja zagotavljala, da gre le za skrajni ukrep, če Slovenija zaradi preobremenjenosti ne bi mogla več izvajati zakona o mednarodni zaščiti.

Če bo državni svet sprejel veto na novelo, bo morala v ponovnem glasovanju v državnem zboru dobiti podporo absolutne večine poslancev. V zraku je tudi ustavna presoja novele, o kateri se veliko govori, nihče pa je še ni dejansko napovedal.