STA novice / Izhodišča zakonodaje o visokem šolstvu in raziskovalni dejavnosti v javni razpravi

Namen zakonov, ki sta v pripravi, je po navedbah ministrstva vzpostaviti nov sistemski okvir, ki s sproščanjem razvojnega potenciala omogoča večjo kakovost pri izvajanju raziskovalnega, pedagoškega, umetniškega in strokovnega dela, hitrejši razvoj znanstvenoraziskovalnega dela, boljše vključevanje v evropski in svetovni akademski prostor ter učinkovitejši prenos znanja in povezovanja z gospodarstvom.

V izhodiščih se ministrstvo osredotoča na izboljšave in razvoj sistema, ki morajo biti, kot so zapisali, ob doslednem upoštevanju avtonomije definirani na način, da ustrezno umeščajo posameznika. Kot navajajo, se zavedajo, da sta polji visokega šolstva in znanosti/raziskovanja prepleteni, zato nekatera področja naslavljajo celostno - to so opredelitve poslanstva institucij, opredelitve javne službe, človeških virov - vloge posameznika, institucionalno financiranje in etika.

Zakonska izhodišča za pripravo zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti so na ministrstvu oblikovali ob upoštevanju resolucije o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011-2020 ter izhodišč ožje delovne skupine Sveta za znanost in tehnologijo RS.

Pripravljena izhodišča zakona o visokem šolstvu pa po njihovih navedbah temeljijo na določilih resolucije o Nacionalnem programu visokega šolstva 2011-2020, njene evalvacije za obdobje 2011-2015, bolonjskih komunikejih, izhodiščih, ki jih je pripravila delovna skupina Sveta RS za visoko šolstvo, ter stališčih ministrstva za izobraževanje.

Pred dnevi je bilo sicer na izhodišča slišati kar nekaj pripomb. Najbolj so bili z njimi na seji svetov za visoko šolstvo ter znanost in tehnologijo nezadovoljni rektorji univerz, ki so obžalovali, da ni skupnega zakona. Visokošolski sindikat pa je že dan pred sejo ministrico Majo Makovec Brenčič pozval k umiku izhodišč visokošolskega zakona, ker da so neusklajena.