STA novice / Ministrstvo z osnutkom zakona o drugem tiru v javno-javno partnerstvo

Kot je v izjavi za medije v Ljubljani pojasnil Leben, so osnutek zakona danes predstavili premierju Miru Cerarju, predsedniku SD Dejanu Židanu in predsedniku DeSUS Karlu Erjavcu. Sklenili so, da bodo s postopkom sprejema zakona nadaljevali, torej ga do prihodnjega petka vložili v medresorsko usklajevanje.

Pričakujejo, da ga bodo 30. marca obravnavali na vladi. "Nadaljnji postopek je tak, da bi ga po nujnem postopku vložili v državni zbor. To je zelo pomembno zato, da do 14. julija uredimo investitorske pogoje in jih prenesemo na 2TDK, da se lahko prijavimo na blending razpis," je dejal Leben.

Glede različice zakona, ki jo je pripravil Svet za civilni nadzor projekta drugi tir, je Leben pojasnil, da bo ta predlog obravnaval parlamentarni odbor za infrastrukturo, ki lahko odloči, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo.

Na ministrstvu so že pred tem to potezo sveta označili za destruktivno in skrajno neodgovorno. Po Lebnovem mnenju bi namreč ta lahko upočasnila pridobivanje evropskih sredstev in sam začetek gradnje drugega tira, kar bo imelo gospodarske posledice za Luko Koper in celotno logistiko.

Zakon po Pirnatovih besedah izhaja iz ideje pridobitve evropskih sredstev iz tako imenovanega blending poziva, ki predvideva združevanje različnih evropskih finančnih virov, in sodelovanja ene ali več zalednih držav, kar pa terja skupno podjetje, ki posledično zahteva nekoliko drugačno zakonsko ureditev.

Investitor drugega tira, družba 2TDK, bi investicijo izvedla v svojem imenu in na svoj račun. Za čas trajanja koncesije bi bila lastnica infrastrukture, medtem ko bi lastnica zemljišč pod infrastrukturo ostala država. Ko bo infrastruktura enkrat zgrajena, ni predvideno, da bi bilo njeno upravljanje drugačno, kot je upravljanje ostale infrastrukture, ki ga izvaja družba Slovenske železnice-Infrastruktura (SŽ-Infrastruktura), je pojasnil Pirnat.

Odplačilo investicije in donos na vložena sredstva bi poleg pobiranja redne uporabnine, ki jo prejme SŽ-Infrastruktura, po Pirnatovih besedah zagotovili s pobiranjem tunelnine. Gre za pribitek na infrastrukturo zaradi nove investicije, ki je prihodek družbe.

Zakon predvideva tudi tako imenovani crossfinancing. Gre za povečanje cestnin za težka tovorna vozila, s katerim bi zagotovili sredstva za alternativno infrastrukturo, ki bi razbremenila obremenjene avtoceste. Tretji vir pa je dajatev na pretovor v Luki Koper.

Kot je poudaril Pirnat, zakon vsebuje "pravno povsem korektne rešitve", ki se skladajo tudi z evropsko zakonodajo.

Druge države, ki bi vstopile v projekt, ne smejo prevzeti deleža, ki je enak ali večji od tistega, ki ga ima v lasti Slovenija. Poleg Madžarske se predlagatelji zakona dogovarjajo še z nekaterimi drugimi državami, ob tem pa poudarjajo, da države investitorke s tem ne bi mogle poseči v lastniško strukturo Luke Koper ali pridobiti pravice do prednostnega usmerjanja železniškega prometa.