STA novice / POPRAVEK: Odbora DZ z dvomi v realnost nacionalnega reformnega programa

Državna sekretarja na ministrstvu za finance Gorazd Renčelj ter na ministrstvu za delo Peter Pogačar sta predstavila osnutek, ki med drugim opredeljuje strukturne reforme, kot sta zdravstvena reforma in sistem dolgotrajne oskrbe, napoveduje nadaljnje spremembe v pokojninskem sistemu, na trgu dela, pri financiranju občin, plačah v javnem sektorju ter obdavčitvi nepremičnin.

Poslanci so številne od napovedanih ukrepov pozdravili, pod vprašaj pa so postavili realnost vladnih načrtov in tudi predvidene časovnice. Marko Pogačnik (SDS) je tako med drugim ocenil, da gre bolj za "pisanje pravljic". Iva Dimic (NSi) je spomnila, da so v programu "ene in iste stvari, o katerih se v DZ pogovarjamo že pet let" - na primer vprašanja dolgotrajne oskrbe ter sprememb pokojninskega sistema. Zadeve tečejo prepočasi, je bila kritična.

"Če bi se uresničila vsaj polovica zapisanega, bi verjetno bili naslednje leto prvi na lestvici konkurenčnosti," je menil Daniel Krivec (SDS). "Se pa bojim, da ne bo tako in da je ta nacionalni reformni program podoben prejšnjemu in je zgolj dokaz, da papir vse prenese," je dodal. Kot primer je Krivec izpostavil napovedani zdravstveno reformo in reformo dolgotrajne oskrbe, pri čemer je predviden datum za sprejem junij oziroma julij letošnjega leta. "Vlada ima torej še dober mesec, da prinese gradiva na poslanske klopi, kar vemo, da je nerealno," je dejal.

Marija Bačič (SD) je menila, da gre za "birokratsko ustrezen, vendar malo suhoparen dokument, ki mu manjka predvsem srednje- in dolgoročna vizija, kam gremo in zakaj". Med drugim je izpostavila odsotnost programov zmanjševanja stopenj revščine, ukrepov za spodbujanje socialnega podjetništva, zadružništva in delavskega solastništva podjetij ter fiskalno konsolidacijo, ki vključuje tudi soočanje s posledicami bančne sanacije.

Julijana Bizjak Mlakar (DeSUS) je podobno izpostavila, da bi moral dokument izhajati iz bolj objektivnega stanja, pogreša pa tudi navedbe, kaj in kako bomo konkretno spremenili. Med drugim se je zavzela za razmislek o tem, kaj je mogoče storiti v času krepkejše gospodarske rasti, da bo ta vodila do boljšega življenja ljudi v Sloveniji.

Oba odbora sta sicer sprejela sklep, da vlada poslancem pošlje tudi končno besedilo nacionalnega reformnega programa, ki ga bo poslala v Bruselj.

Nacionalni reformni program skupaj s programom stabilnosti sestavlja vsakoletni dvojček dokumentov, ki postavljata smernice za reforme in javnofinančne ukrepe v naslednjem obdobju. Na podlagi ocene obeh dokumentov Evropska komisija za vsako od članic pripravi priporočila, o katerih nato razpravljajo tudi članice unije.