Portal TFL

STA novice / DZ začrtal hitrejše zniževanje javnofinančnega primanjkljaja

četrtek, 20.4.2017

Ljubljana, 20. aprila (STA) - DZ je z 53 glasovi za in 10 proti sprejel odlok za pripravo proračunov javnih blagajn za naslednje triletno obdobje, ki v skladu s fiskalnim pravilom določa dinamiko zniževanja primanjkljaja v javnih financah, da bi jih lahko na srednji rok povsem uravnotežili. Z njim vlada napoveduje hitrejše zmanjševanje primanjkljaja, kot je načrtovala doslej.

Potem ko se bo javnofinančni primanjkljaj letos predvidoma zmanjšal na 0,8 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), naj bi se prihodnje leto na 0,2 odstotka BDP, nato pa je že predviden majhen pozitiven saldo. Leta 2019 naj bi javnofinančni presežek dosegel 0,2 odstotka BDP, leto pozneje pa 0,4 odstotka BDP, predvideva odlok.

Državna sekretarka na finančnem ministrstvu Saša Jazbec je dopoldne pojasnila, da je uravnoteženost javnih financ brez negativnega vpliva na gospodarsko rast mogoče doseči s postopnim zniževanjem strukturnega primanjkljaja do konca leta 2020. S tem sledimo ustavi in zakonu o fiskalnem pravilu, je dodala.

Z odlokom se določajo ciljni primanjkljaj in najvišji možni obseg izdatkov v posameznem letu za sektor država kot celoto in za štiri blagajne javnih financ za prihodnja tri leta.

Pokojninska in zdravstvena blagajna že v skladu z zakonodajo ne smeta poslovati s primanjkljajem, z največ 0,1-odstotnim primanjkljajem bodo lahko v prihodnjih treh letih poslovale občine, medtem ko je za državni proračun v tem obdobju še vedno predviden primanjkljaj, in sicer v višini 0,2 odstotka BDP v letu 2018 ter po 0,6 odstotka BDP v obeh letih zatem.

Ob tem je državna sekretarka povedala, da ugodnejši makroekonomski trendi omogočajo zvišanje zgornjih mej odhodkov sektorja država in njegovih posameznih blagajn. Še vedno pa je načrtovana višja rast javnofinančnih prihodkov od rasti odhodkov.

Pred kratkim imenovani fiskalni svet sicer ugotavlja, da se strukturni saldo znižuje počasneje, kot pa je letna zahteva za gospodarstvo v normalnih časih po pravilih Evropske komisije. Vladi je priporočil, naj odhodke omeji tako, da bo izravnan strukturni saldo dosežen že leta 2019. Vendar pa je vlada odgovorila, da bi to pomenilo izredno strukturno zahtevo in hitro nadaljnjo konsolidacijo, ki bi lahko ogrozila okrevanje gospodarstva in imela negativne posledice za krepitev potencialne rasti in blaginje prebivalstva.

Sprejem odloka bo vladi omogočil dokončanje nacionalnega reformnega programa in programa stabilnosti, ki ju mora do konca aprila posredovati v oceno Evropski komisiji.

Zadnje novice