STA novice / ZL želi z novelo zagotoviti zaposlitev prekarnih delavcev

Kot so sporočili iz ZL, bi po predlogu pristojnosti delovne inšpekcije povečali tako, da bi lahko v primerih, ko bi ugotovila elemente delovnega razmerja, prekarno delovno razmerje spremenila v redno zaposlitev.

Predlagajo tudi, da bi imeli prizadeti delavci pravico, da jih inšpektor seznanja s potekom postopka, kar je po sedanji ureditvi odvisno od delodajalca. V nadaljevanju postopka ne izključujejo možnosti, da bi povečali tudi globe za kršitelje, pravijo v ZL.

"Trenutna situacija je absurdna. Ko inšpekcija ugotovi, da bi moral biti nekdo redno zaposlen, namesto da bi ukazala, da se delavca zaposli, ukaže, naj se delo prekine oz. da se delavca vrže na cesto," je zapisal poslanec ZL Miha Kordiš.

Inšpekcija po veljavni zakonodaji v primerih, ko odkrije prikrito delovno razmerje, ukrepa z izdajo prepovedne odločbe, dokler delodajalec ne odpravi kršitve. A delodajalci po navadi ukrepajo tako, dodaja Kordiš, da delavca enostavno odpustijo ali pa ga zaposlijo prek agencije za zaposlovanje.

Spomnil je, da je koalicija maja lani takšen njihov predlog zavrnila, pri čemer je vlada napovedala, da bo problematiko rešila v okviru paketa delovne zakonodaje. "Leto po tem, ko je koalicija zavrnila naš prvotni predlog, vlada še vedno ni sprejela svojih rešitev, čeprav je to obljubila. Spremembe zakona o inšpekciji dela vlada namreč pogojuje s sprejemom druge zakonodaje, ki pa je za delavce škodljiva. Poleg tega vladni osnutek le za silo rešuje problem prikritih zaposlitev, ne ščiti pa delavcev nezakonitih agencij," pravi Kordiš.

Ker vlada doslej ni pripravila ustrezne alternative predlogu ZL, so se odločili, da bodo vložili svoj predlog zakona, ki bi lahko začel veljati že junija letos. "Čeprav na vladi vedo, da je treba takoj rešiti problem navideznega samozaposlovanja in zaposlovanja agencijskih delavcev, rešitve pogojujejo z gnilim kompromisom - z odvzemom drugih pravic," dodaja Kordiš.

Navaja podatke, da se število prekarnih delavcev v Sloveniji povečuje: od leta 2008 se je število samozaposlenih povečalo za 30 odstotkov, število agencijskih delavcev pa podvojilo. Samostojni podjetniki, agencijski delavci in drugi prekarci so prikrajšani za praktično vse delavske pravice, kot so pravica do bolniške odsotnosti, plačanega dopusta, osemurnega delavnika, delodajalec jih lahko odpusti z danes na jutri brez kakršnekoli odpravnine, poudarja poslanec.

Po njegovih navedbah se širijo tudi tiste oblike prekarnega dela, jih zakonodaja izrecno prepoveduje, torej prisilno samostojno podjetništvo in najem delavcev od nezakonitih agencij. "Medtem ko je skupno število zaposlenih še vedno za sedem odstotkov manjše kot pred krizo, se je število 'samostojnih podjetnikov' povečalo kar za 30 odstotkov, število agencijskih delavcev pa se je podvojilo," je dejal.