STA novice / Zakon o državnem odvetništvu sprejet

Glede zakona o državnem odvetništvu je Klemenčič ob razpravi v drugem branju opozoril, da danes "država nima ne dobrih pravobranilcev ne dobrih odvetnikov. Ima dobre posameznike, ki delujejo v okviru državnega pravobranilstva. Takih je kar nekaj. Vendar na splošno je v pravobranilstvu malo pravobranilstva in še manj odvetništva. Razlogi za to so sistemski, so zakonski, so organizacijski in tudi kadrovski".

"Država in s tem davkoplačevalci smo izpostavljeni približno dvema milijardama tveganj odškodnin in plačil pred različnimi domačimi in tujimi sodnimi organi. Zato potrebujemo učinkovitega zastopnika svojih premoženjskih in drugih pravic in interesov pred domačimi in tujimi sodnimi forumi in arbitražami," je dejal minister.

"Premoženjske interese države zastopajo kvazi funkcionarji, ki so sedaj strokovno v celoti vezani na usmeritve vlade, posameznih ministrov in celo posameznih javnih uslužbencev. Na funkcijo so imenovani za določen čas, neposredno s strani vlade, velikokrat politično na udobno delovno mesto v 55. plačnem razredu. Imajo osemletni mandat kot višji sodniki. Sistem ne pozna kariernega napredovanja, ima veliko lažne solidarnosti. Opravičuje in skuša prikriti slabo zastopanje o zadevah," je dejal Klemenčič in ob tem izpostavil primera Tovarne sladkorja Ormož in Infohit, "kjer se je založila dokumentacija in je bila izdana zamudna sodba v višini več kot treh milijonov evrov davkoplačevalskega denarja".

Po danes sprejetem zakonu bo državno odvetništvo samostojen in avtonomen državni organ. Opravljalo bo strokovne naloge na področju varstva premoženjskih ter drugih pravic in interesov države prek pravnega zastopanja v sodnih in drugih postopkih pred domačimi, tujimi in mednarodnimi sodišči ter arbitražami.

V državnem odvetništvu bodo delovali generalni državni odvetnik in njegov namestnik kot funkcionarja ter višji državni odvetniki, državni odvetniki in kandidati za državne odvetnike, ki bodo imeli status javnih uslužbencev. Z namenom preprečitve političnega kadrovanja je v postopku izbire generalnega državnega odvetnika in višjih državnih odvetnikov predvideno mnenje t. i. komisije za presojo ustreznosti kandidatov, sestavljene iz neodvisnih strokovnjakov.