STA novice / Potrjen predlog novele glede dostopnosti zaupnih podatkov bank za komisijo DZ

"Cilj zakona je odpraviti nejasnosti in težave, s katerimi se pri svojem delu srečuje aktualna parlamentarna preiskovalna komisija, ki preiskuje nedavno bančno sanacijo, in omogočiti njeno učinkovito delo. S tem želimo prispevati tudi k večji transparentnosti delovanja bančnega sistema," so sporočili iz urada vlade za komuniciranje.

Preiskovalna komisija je namreč opozorila, da se zaradi nejasnosti tretjega odstavka 126. člena, ki določa izjeme od varovanja zaupnih podatkov, in s tem povezane neenotne sodne prakse sooča z veliki težavami pri pridobivanju zaupnih podatkov, kar onemogoča učinkovitost in nemotenost njenega dela.

Po predlogu novele bodo v omenjenem členu izrecno navedli, da je med izjemami od varovanja zaupnih podatkov tudi primer, ko te podatke pisno zahteva parlamentarna preiskovalna komisija, kadar v skladu z zakonom izvaja preiskavo.

"V tem primeru namreč interes varovanja tajnih podatkov trči ob javni interes, da se raziščejo nepravilnosti in zlorabe v slovenskem bančnem sistemu, glede na to, da so bile banke sanirane z davkoplačevalskim denarjem," pravi vlada.

Ker mora parlamentarna preiskovala komisija delovati v skladu z zakonom o parlamentarni preiskavi, predlagana rešitev po navedbah vlade ohranja ustrezne varovalke, ki onemogočajo zlorabo instituta bančne tajnosti. Banka bo lahko na dokumentih ustrezno označila, ali gre za zaupne podatke, da bo tudi parlamentarna preiskovalna komisija takšne podatke ustrezno zavarovala. Poleg tega že sam zakon o parlamentarni preiskavi določa, da so člani preiskovalne komisije ves čas dela preiskovalne komisije in po njeni razpustitvi dolžni varovati tajnost zaupnih dejstev, s katerimi so se seznanili.

Obenem še vedno obstaja tudi možnost sodne presoje, ali je parlamentarna preiskovalna komisija v primeru, ko bo zahtevala zaupne bančne podatke, delovala v skladu s svojimi pooblastili, obsegom in namenom preiskave.