STA novice / Predlog sprememb zakona o varnosti v železniškem prometu po mnenju odbora neprimeren za nadaljnjo obravnavo

Člani odbora o predlaganih spremembah zakona danes niso razpravljali, saj so že na začetku podprli predlog poslanca SMC Marjana Dolinška, da predlagana sprememba zakona glede na mnenje zakonodajno-pravne službe ne more iti v nadaljnjo obravnavo.

S predlagano spremembo zakona bi se podaljšal čas najdaljše neprekinjene vožnje vlečnega vozila in motornih vozil za posebne namene v eni izmeni s štirih na pet ur. Poleg tega je predlog zakona urejal tudi koriščenje odmora med delovnim časom.

Vendar pa je zakonodajno-pravna služba DZ opozorila na potrebo po prilagoditvi relavantnih kazenskih določb v zakonu, kar pa po mnenju ministrstva ni mogoče, "saj se v 106. člen zakona ne da poseči". Ta člen sicer določa prekrške in kazni zanje.

Uskladitev in popravek člena, ki ureja prekrške bo, kot so na ministrstvu zapisali v odzivu na to mnenje, uveljavljena z novim zakonom oz. morebitno spremembo tega zakona. "Do uveljavitve novega zakona se bo težava reševala z ustrezno razlago s strani pristojnega inšpekcijskega organa," so navedli.

Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Klemen Potisk je sicer uvodoma pojasnil, da bi se s podaljšanjem najdaljšega neprekinjenega trajanja vožnje vlaka v eni izmeni na največ pet ur dosegel boljši izkoristek delovnega časa, zmanjšali bi se potrebni postanki in posledično zamude vlakov.

"Učinek predlagane spremembe bi na letni ravni predstavljal okrog 1,5 milijona evrov," je izpostavil državni sekretar. Prav tako se bo s predlagano spremembo zakona uredilo racionalno koriščenje odmora izvršilnih železniških delavcev na posameznih delovnih mestih, ki se bo prilagodilo procesom dela.

Kot je pojasnil Potisk, peturna vožnja namreč zdaj velja le za čas odprave posledic žleda v skladu z zakonom o ukrepih za odpravo posledic žleda med 30. januarjem in 10. februarjem 2014, ki pa se končuje, zaradi česar bo znova začela veljati omejitev na štiri ure. Poleg navedenih finančnih posledic bi v primeru dosedanjega načina izrabe pravice do počitka oz. malice lahko prihajalo do začasnih ustavitev železniškega prometa, kar se je že zgodilo.