STA novice / Klemenčič: Vlada bo predlog novele zakona o izvršbi predvidoma potrdila še pred počitnicami
petek, 26.5.2017
Ljubljana, 26. maja (STA) - Minister za pravosodje Goran Klemenčič zagotavlja, da je predlog novele zakona o izvršbi in zavarovanju, ki bo med drugim reševala tudi problematiko deložacij ljudi v socialni stiski, v zadnji fazi medresorskega usklajevanja. Vlada bo predlog predvidoma potrdila še pred parlamentarnimi počitnicami, je ocenil danes na seji DZ.
Res je bilo od leta 2005 do 2015 vloženih približno 7300 izvršb na nepremičnine zaradi izterjave dolgov, ki so bili nižji od 100 evrov, se je strinjal minister z Evo Irgl iz SDS, ki mu je postavila poslansko vprašanje glede ukrepov, s katerimi bi preprečili nesorazmerne posege pri izvršbah na nepremičnine. Vendar pa je od vloženih izvršb takšnih, ki so izvedene, odstotek, je dejal. Zakonodaja namreč že danes omogoča poplačilo dolga na drugačen način, kar upošteva tudi sodišče, je dodal.
Upniku je torej omogočeno sprožiti postopek izvršbe na katero koli stvar, za katero meni, da bi lahko tako prišlo do poplačila, je pojasnil. Če dolžnik ugovarja v postopku in poplača terjatev drugače, mora sodišče po ministrovem opozorilu temu slediti.
V odmevnem primeru Vaskrsić, ki ga je omenila Irglova, pa je šlo po njegovih besedah na eni strani za veliko neodzivnost upnika, na drugi strani pa tudi za napako sodišča. Odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice sicer še ni pravnomočna, vsekakor pa jo bodo na ministrstvu po njegovih besedah spoštovali.
Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je namreč aprila odločilo, da mora Slovenija Zoranu Vaskrsiću plačati odškodnino in povračilo stroškov v skupni vrednosti 85.000 evrov zaradi rubeža in prodaje hiše v izvršilnem postopku, nastalem zaradi Vaskrsićevega osnovnega dolga v višini 124 evrov.
Minister obžaluje, da je prišlo do sodbe evropskega sodišča v primeru Vaskrsić. "Do nje je prišlo zaradi organizacijskih napak na samem sodišču in ker sodna veja oblasti vse do ustavnega sodišča tega ni prepoznala na tak način, kot jo je prepoznalo evropsko sodišče," je dejal.
Opozoril pa je, da je bil upnik v tem primeru v celoti pasiven in je sredstva, ki jih je dolgoval, imel. Primer Vaskršić je po ministrovih besedah prvi tovrstni primer. Sodstvo je namreč pred tem prizadete upnike ščitilo prav na podlagi sodb Evropskega sodišča za človekove pravice, je pojasnil.
Zadnje novice
-
V Bruslju začasni dogovor za večjo zaščito potnikov v EU
25.6.2026 -
EU bi lahko zaostrila pravila za Amazonove in Microsoftove storitve v oblaku
25.6.2026 -
Odprava carin na uvoz industrijskega blaga iz ZDA v EU dokončno potrjena
25.6.2026 -
Resnica s predlogom zakonske prepovedi izobešanja zastav brez pravne podlage na pročelja uradnih institucij (dopolnjeno)
24.6.2026 -
Ministrstvo je RTVS zavrnilo zahtevek za izplačilo sredstev za glasbeno produkcijo
24.6.2026 -
Slovenija se je pridružila pobudi glede znižanja statusa zaščite medveda v EU (dopolnjeno)
24.6.2026 -
Evropska komisija predlaga poenostavitev davčnih pravil EU
24.6.2026 -
Bruselj za poenostavitev označevanja energijske učinkovitosti izdelkov v EU
24.6.2026 -
Sodišče v začasni odredbi GaiaCellu naložilo dobavo dušika za vzorce
24.6.2026 -
Stevanović v bran obravnavi novele zakona o veterinarstvu po skrajšanem postopku (dopolnjeno)
24.6.2026 -
Čeferin za krepitev odnosov z javnostmi v izogib manipulacijam z vsebino odločb ustavnega sodišča (I)
24.6.2026 -
Lani na ustavno sodišče več pripada in več rešenih zadev (II)
24.6.2026