STA novice / Nekatere določbe v noveli o zdravniški službi po mnenju zbornice v škodo mladim zdravnikom

V zbornici menijo, da je zakon o zdravniški službi potreben temeljite prenove, na kar da že leta opozarjajo ministrstvo. Parcialne spremembe krovnega zakona, ki ureja zdravniško službo, so do zdaj prinesle le malo dobrega, posamezne določbe pa so zdravnikom in javnim zdravstvenim ustanovam prinesle več škode kot koristi, ocenjujejo.

Ob tem poudarjajo, da predlog novele ni usklajen z vsemi zdravniškimi organizacijami: "Z zbornico zagotovo ni, kolikor nam je znano, pa tudi ne s Fidesom, Slovenskim zdravniškim društvom in Strokovnim združenjem zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije".

Glede predlaganega načina razpisovanja specializacij glede na državne potrebe in glede na potrebe znanih izvajalcev, na zbornici opozarjajo, da naj bi politika želela imeti izključno razpis za znanega izvajalca, nacionalni razpis pa da jih ne zanima. "Pojavlja se pomislek, da je ta predlog, s katerim bi imeli nacionalni razpis in razpis za znanega izvajalca, samo in le pretveza in da nacionalnih razpisov v praksi sploh ne bo," opozarjajo v zbornici.

Možnost izbire le ene specializacije, ki se financira iz proračuna, razen za specialiste s področja intenzivne medicine, kardiologije in vaskularne medicine ter otroške nevrologije, po njihovem mnenju zapira možnost izbire ustrezne specializacije zdravnikom, ki med ali po opravljeni prvi specializaciji ali po izbiri in določenem obdobju opravljanja prve specializacije ugotovijo, da ta zanje ni ustrezna.

Predlog novele predvideva tudi, da naj bi bil izbrani osebni zdravnik tudi specializant s področja družinske medicine, pediatrije ter ginekologije in porodništva, ki opravlja četrto leto specializacije. A, kot opozarjajo v zbornici, besedilo zakona ne predvideva, da bi specializant moral s tem soglašati. To bo po njihovem mnenju vodilo v izkoriščanje specializantov, nalagalo pa se jim bo delo, za katero ne bodo prejeli ustreznega plačila.

Takšen predlog po mnenju zbornice močno zmanjšuje varnost bolnikov, ki bi jih obravnaval zdravnik specializant po opravljenih treh letih izbrane specializacije, in prenaša prevelik del odgovornosti na mlade zdravnike, ki za samostojno delo še niso usposobljeni.

Pri tem se poraja tudi vprašanje, kako bodo taki zdravniki nemoteno opravljali specializacijo in predvideno kroženje, opozarjajo v zbornici in se sprašujejo, kaj bo s tako opredeljenimi bolniki, ko bo specializant zaključil specializacijo in bo dolžan sprejeti zaposlitev v drugem javnem zdravstvenem zavodu.

Po mnenju zbornice rešitev, da predlog razpisa specializacij pripravi petčlanski odbor, ni ustrezna. Zakon med drugim predvideva, da se pri pripravi razpisa upošteva mreža javne zdravstvene službe, ki je Slovenija še vedno nima, poleg tega pa ne upošteva mnenja stroke, ki jo v tem primeru predstavljajo koordinatorji za posamezna specialistična področja, so navedli v zbornici.

V zbornici pa tudi nasprotujejo sprejemanju novele zakona po nujnem postopku. Ko se predlog zakona obravnava po nujnem postopku, namreč predlagatelju ni treba predložiti podzakonskih aktov, zato zbornico skrbi, kaj, predvsem pa kako bodo urejena odprta vprašanja v teh podzakonskih aktih.