STA novice / Predlogu krepitve pomena varuha človekovih pravic se obeta podpora

Varuh človekovih pravic ima po Pariških načelih o statusu državnih institucij za človekove pravice po pojasnilu ministra za pravosodje Gorana Klemenčiča status B, za katerega je tudi zaprosil. Zdaj pa je ministrstvo za pravosodje v sodelovanju z varuhom pripravilo predlog dopolnitev, ki v celoti upošteva vsa merila Pariških načel za pridobitev statusa A.

Status državnih institucij za človekove pravice po Pariških načelih, ki so jih sprejeli Združeni narodi, sicer podeljuje pododbor Mednarodnega koordinacijskega odbora državnih institucij za spodbujanje in varstvo človekovih pravic. Da institucija pridobi status A, mora dokazati skladnost s Pariškimi načeli, ki med drugim poudarjajo pluralnost delovanja in mednarodno aktivnost, je navedeno v predlogu.

Predlog dopolnitev tako predvideva ustanovitev Sveta za človekove pravice kot posvetovalnega organa znotraj organizacije varuha. Omogočal bo pluralno zastopanost in krepil sodelovanje s civilno družbo in stroko, je pojasnil Klemenčič.

Poleg tega je po njegovih besedah predvidena ustanovitev Centra za človekove pravice, in sicer kot stalne notranje organizacijske enote, ki bo pripravljala lastne raziskave in izvajala izobraževanja in usposabljanja.

Predlog predvideva tudi formalizacijo instituta zagovorništva otrok, ki se je deset let pri varuhu človekovih pravic izvajal kot pilotni projekt.

V predstavitvi stališč poslanskih skupin so v SMC menili, da bo z dopolnitvami zapolnjena vrzel na obravnavanem področju. Aleksander Kavčič iz SMC je dejal, da človekove pravice ne smejo biti predmet politizacije, nujne pa so jasno oblikovane politike, da bodo človekove pravice v državi spoštovane še na višji ravni.

V DeSUS menijo, da predlagane spremembe krepijo mandat varuha človekovih pravic. Status A, ki bi ga po dopolnitvah lahko dobil varuh človekovih pravic, pa je vedno bolj pomemben tudi za ugled varuha, je dejala Marjana Kotnik Poropat.

Obravnavano besedilo bo po mnenju SD med ključnimi zakonskimi besedili v tem mandatu. Še zlasti so izpostavili pomen zagovorništva otrok. Jan Škoberne je pri tem dejal, da bo institut zagovorništva povečal tudi ozaveščenost na tem področju.

Podporo predlogu so izrazili tudi v poslanski skupini nepovezanih poslancev, saj po mnenju Mirjam Bon Klanjšček prinaša številne pozitivne novosti.

V SDS so opozorili, da zagovorništvo pomeni strokovno pomoč otroku. Otrok tu končno nastopa v vlogi subjekta v polnem pomenu besede, je dejala Eva Irgl. Glede statusa A pa je dejala, da bi varuh tako dobil več prostora za krepitev človekovih pravic. Vendar pa bo tu res moral delovati nepristransko in ne politično, je poudarila.

Za predlagane spremembe bo treba po opozorilu NSi v naslednjih treh letih nameniti več kot 1,3 milijona evrov. Toda varuh bi lahko že brez sprememb izboljšal svoje delo, je menila Iva Dimic. Tako denimo nikoli ne opozarja na diskriminacijo zaradi verske pripadnosti, ki je v porastu, je poudarila. Predlogu bodo zato nasprotovali.

Nekatere politične stranke po mnenju ZL prav tekmujejo, katera bo manj spoštovala opozorila varuha človekovih pravic. Predlagane dopolnitve bodo varuhu omogočile nekoliko lažje delo, a izgovorov za neupoštevanje njegovih opozoril ne bodo preprečile, je menil Matjaž Hanžek, ki je bil v preteklosti tudi sam varuh človekovih pravic.

O predlogu bodo poslanci glasovali v četrtek.