STA novice / Odbor za finance čez več zakonov

Odbor je z nekaj dopolnili potrdil predlog novele zakona o davku na dodano vrednost (DDV), ki prinaša tri vsebinske sklope sprememb. Po besedah državne sekretarke na finančnem ministrstvu Mateje Vraničar se najpomembnejša sprememba nanaša na pravico znižanja davčne osnove oz. znižanje DDV na priznane terjatve, ki jih je davčni zavezanec prijavil v postopku prisilne poravnave oz. v stečajnem postopku.

Po zdaj veljavnem zakonu lahko zavezanec zmanjšanje davčne obveznosti izkaže šele po zaključenem postopku, skladno z novelo pa se bo del DDV, ki je obračunan od prijavljenih terjatev, upošteval že takoj ob uvedbi postopka, preostanek pa glede na dejanski uspeh insolvenčnega postopka. Vlada po besedah Vraničarjeve predlaga, da je to znižanje 30 odstotkov obračunanega DDV pri uvedbi postopkov prisilne poravnave in 60 odstotkov pri terjatvah, ki so vključene v stečajni postopek.

Znižanje davčne obveznosti za predlagane odstotke je, tako Vraničarjeva, finančno vzdržno z vidika državnega proračuna, saj je predviden izpad mogoče nadomestiti na druge načine. Tako naj bi se prihodki iz naslova DDV letos zmanjšali za 29 milijonov evrov, v 2012 za 30 milijonov evrov, v 2013 pa za 27 milijonov evrov.

Zakonska novela predvideva tudi tehnične spremembe, ki so pomembne zaradi uvedbe elektronskega davčnega informacijskega sistema, in nekaj administrativnih poenostavitev. Te spremembe skupaj bodo davčnim zavezancem prihranile skoraj 13 milijonov evrov, večinoma zaradi razbremenitve v zvezi z uvedbo elektronskega sistema komuniciranja.

Odbor je potrdil tudi dopolnjen predlog zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranju terorizma, ki ga je v zakonodajno proceduro vložila SLS. Glavni cilj novele je zagotovitev javnosti podatkov o transakcijah, ki potekajo med Slovenijo ter državami oz. območji, ki veljajo za davčne oaze.

Do predloga dopolnitev omenjenega zakona je imela vlada v prvi obravnavi po besedah Vraničarjeve sicer odklonilno stališče, saj je že pred poletjem začela s pripravo nekoliko celovitejše novele. Ker pa je DZ ocenil, da je zakon primeren za nadaljnjo obravnavo, pa se je aktivno vključila v pripravo ustreznih dopolnil, s katerim zasleduje enake cilje kot predlagatelj, a preprečuje morebitne negativne posledice.

Podporo odbora je z nekaj dopolnitvami dobil tudi predlog dopolnitev zakona o upravljanju kapitalskih naložb države, ki ga je vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom (SDS) in za katerega je DZ že v prvi obravnavi določil, da je primeren za nadaljnjo obravnavo.

Skladno z zakonom državna podjetja ne smejo sklepati poslov z družbami, v katerih so člani organov vodenja hkrati tihi družbeniki, poleg tega pa se prepoveduje tudi ustanavljanje tihih družb s strani podjetij v večinski državni lasti, če pa tihe družbe na dan uveljavitve zakona že obstajajo, morajo v prehodnem obdobju svoje delovanje prilagoditi spremembam zakona.

Odbor je v drugi obravnavi z vrsto dopolnil potrdil tudi novi predlog zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje. Kot je pojasnila Vraničarjeva, gre za obširen zakon (vsebuje kar 530 členov), s katerim se v slovensko zakonodajo prenašajo evropske direktive s tega področja.

Zakon določa sedem sklopov: pogoje za ustanovitev družb za upravljanje, pogoje in način opravljanja storitev upravljanja investicijskih skladov, prenos storitev upravljanja investicijskih skladov na druge osebe, pogoje trženja enot skladov, vrste investicijskih skladov in pogoje za njihovo delovanje, nadzor nad upravljanjem storitev upravljanja skladov in njihovim poslovanjem ter sodelovanje med nadzornimi organi.

Bogdan Barovič (SNS) je sicer želel obravnavo predloga zakona prestaviti na eno izmed naslednjih sej odbora, saj je po njegovem tudi iz mnenja parlamentarne zakonodajno-prvane službe razvidno, da je zakon nepregleden in neskladen z zahtevami resolucije o normativni dejavnosti, a odbor njegovega proceduralnega predloga ni podprl.

Vraničarjeva je pojasnila, da je zakon nastajal v tesnem sodelovanju s strokovno javnostjo in da je korekten. Ob tem je opozorila, da je Slovenija zavezana v svoj pravni red prenesti evropske direktive s tega področja, zato pri sprejemanju zakona ne gre zamujati.

Z nekaj dopolnili je odbor potrdil tudi predloga novel zakonov o trgu finančnih instrumentov in o nematerializiranih vrednostnih papirjih. Noveli sta vsebinsko povezani, z obema pa se v slovenski pravni red prenašajo določbe evropske direktive s tega področja.

Z novelo zakona o trgu finančnih instrumentov se po besedah Vraničarjeve zasledujejo trije cilji - uskladitev pravnih pravil, ki urejajo delovanje poravnalnih sistemov, in položaja KDD s pravili sistema Target2Securities; prenos določb direktive Omnibus 1 glede pristojnosti evropskega nadzornega organa; uskladitev položaja borze s položajem KDD glede odločanja o uvrstitvi vrednostnih papirjev na borzni trg.

Z novelo zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih se usklajujejo pravna pravila glede odškodninske odgovornosti, kjer se uvaja poslovna odgovornost za klirinško depotne družbe, in glede podlage za prenos vrednostnega papirja. Doslej se je prenos izvršil v okviru KDD na podlagi enostranske zahteve prenositelja papirja, z novelo pa se uvaja uparjanje, torej skupen predlog prenositelja in prejemnika posameznega vrednostnega papirja.

Obravnavo predloga sprememb zakona o posojilu Grčiji je odbor prestavil na eno od naslednjih sej. V času od predložitve zakonskega predloga v DZ je v pogajanjih med Evropsko komisijo in posojilojemalkami namreč prišlo do določenih dodatnih dogovorov, zaradi katerih je treba nekatere člene dopolniti.