STA novice / Vlada pošilja predlog uvedbe davčnih blagajn v obravnavo v DZ (dopolnjeno)

Predlog zakona so na finančnem ministrstvu predstavili že konec avgusta, vlada pa je danes vanj vnesla le še nekatere redakcijske popravke, s katerimi pa se besedilo vsebinsko pomembno ne spreminja. Tako v osnutku ostajajo nekatere izjeme, ki jim v malem gospodarstvu nasprotujejo, zato v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) že napovedujejo sprožitev postopkov za zbiranje 40.000 podpisov, ki so potrebni za vložitev zahteve za razpis referenduma.

Ker kupci pogosto ne vzamejo računov, nekateri prodajalci naknadno zbrišejo podatke v blagajnah, prikazujejo manjše prihodke in plačujejo manj davkov. Po ugotovitvah davčnih inšpektorjev je ta problem posebej pereč v dejavnostih, za katere je značilno poslovanje z gotovino. Zato so se na finančnem ministrstvu odločili uvesti nov sistem davčnih blagajn, ki naj bi omogočal pregledno in zanesljivo evidentiranje gotovinskega prometa davčnih zavezancev.

Ideja davčnih blagajn temelji na boljši zaščiti vanje zapisanih podatkov. Kot določa predlog zakona, bodo imele davčne blagajne posebno nadzorno enoto, v katero bodo kopirani in shranjeni vsi izdani računi, uporabnik pa vanjo ne bo mogel posegati. Po izračunih jih bo dolžno uporabljati okoli 50.000 zavezancev, strošek nakupa, ki se začne pri 430 evrih za samostojno nadzorno enoto, pa jim bo po predlogu v višini do 200 evrov sofinancirala država.

Generalna direktorica direktorata za sistem davčnih, carinskih in drugih javnih prihodkov na ministrstvu za finance Alenka Kovač Arh je na novinarski konferenci 26. avgusta navedla, da so problematične zlasti male družbe iz dejavnosti gostinstva, frizerstva, zobozdravstva, prodaje vstopnic, ki se ukvarjajo s prodajo blaga in storitev končnemu potrošniku.

Pri tem pa davčnih blagajn začasno prva tri leta po uvedbi ne bo treba uporabljati srednjim in velikim podjetjem, ki zagotavljajo varnost in stalnost podatkov z lastnim sistemom notranjih kontrol. Poleg tega bodo morala ta podjetja izkazati, da spodbujajo negotovinsko plačevanje blaga in storitev ter da ne dajejo večjih gotovinskih popustov.

Izvzeti bodo tudi kmetje, ki niso registrirani kot samostojni podjetniki posamezniki, poleg teh pa še prodajalci izdelkov in storitev manjše vrednosti prek avtomatov ali drugih oblik, ki omogočajo sledljivost in nadzor.

V OZS se z uvedbo davčnih blagajn strinjajo, ostro pa nasprotujejo vsem izjemam, zato je upravni odbor konce avgusta sklenil sprožiti pobudo za razpis referenduma, če bodo izjeme ostale v besedilu. "Če bo v DZ sprejeta taka oblika zakona, da bo dopuščala vse te izjeme, bomo ukrepali v skladu s sklepom in sprožili postopke za zbiranje 40.000 podpisov in zahtevali referendum o takem norem zakonu," je danes za STA povedal predsednik upravnega odbora zbornice Štefan Grosar.

Zakon mora zajeti vse, ki poslujejo z gotovino, je poudaril Grosar ter pojasnil, da bo le v tem primeru mogoče doseči učinek. Šele takrat bo vidno, koliko denarja se vrti na sivem trgu, je dejal, a dodal, da se v državah, ki so že uvedle davčne blagajne, obseg sive ekonomije ni zmanjšal temveč celo povečal.

Po predlogu bodo morale davčne blagajne uporabljati fizične in pravne osebe, ki prodajajo blago in storitve za plačilo z gotovino, pri čemer bodo morale blagajno tudi registrirati. Če davčne blagajne ne bodo nabavile ali pa bodo posegale v zapisane podatke, bodo kaznovane. Kazni bodo sicer za samostojne podjetnike znašale med 1200 in 10.000 evrov, za pravne osebe pa med 1200 in 30.000 evrov.

Pri tem na finančnem ministrstvu kot posebnost slovenske ureditve, ki se sicer zgleduje po švedski, izpostavljajo neposredno spletno povezavo med davčno blagajno in strežniki davčne uprave. Na ta način bo prihranjenih veliko stroškov davkariji (davčni inšpektorji namreč na tem področju ne bodo več potrebni) in zavezancem.