STA novice / Odbor za finance potrdil novelo zakona o državnem poroštvu

Kot je na seji odbora povedal minister za finance Franc Križanič, so se razmere na mednarodnih finančnih trgih dodatno zaostrile. Poleg Grčije, Irske in Portugalske, ki prejemajo mednarodno finančno pomoč, se tudi nekaterim drugim članicam območja evra povečujejo stroški zadolževanja, na primer Cipru, Italiji in Španiji. "Po padcu pokojninske reforme smo v neugodnem položaju tudi mi," je dejal minister in dodal, da je zaradi širitve krize nujno zagotoviti manjkajoče kapacitete.

Predlog novele predvideva krepitev začasnega mehanizma za stabilnost evra (EFSF), ki bo imel po novem 779,8 milijarde evrov kapitala in za 440 milijard evrov efektivne zmožnosti posojil. Ker so Grčija, Irska in Portugalska zaradi njihove javnofinančne situacije začasno izstopile kot države dajalke poroštva, znaša efektivni znesek poroštev EFSF tako 726 milijard evrov.

Poroštvena obveznost Slovenije se s tem s sedanjih 2,073 milijarde evrov, ki zajema tako višino glavnice kot obresti ter stroškov instrumentov financiranja ter finančnih poslov EFSF, povečuje na 3,664 milijarde evrov za glavnico instrumentov financiranja ter finančnih poslov EFSF. Slovenija daje ob tem poroštvo tudi za znesek pripadajočih obresti in stroškov.

EFSF sicer deluje tako, da članice območja evra jamčijo za zadolževanje posebne družbe za stabilnost evra s sedežem v Luxembourgu. Ta nato sredstva, ki jih pridobi z boniteto AAA, posoja naprej članicam evrskega območja v težavah. Doslej je tako zagotovila pomoč Irski in Portugalski, medtem ko je pomoč Grčiji temeljila na dvostranskih posojilih.

Predlagana novela v zakonsko obliko vnaša tudi vsebino dogovora voditeljev članic območja evra z 21. julija, ko so med drugim potrdili 109 milijard evrov dodatne pomoči prezadolženi Grčiji iz javnih virov. Med drugim so se dogovorili o povečanju učinkovitosti in prožnosti EFSF. Mehanizem se bo po novem lahko sprožal tudi kot preventivni ukrep za preprečevanje resnih finančnih in dolžniških težav v območju evra in ne bo več le izhod v skrajni sili.

Služil bo lahko tudi za pomoč državam pri dokapitalizaciji finančnih ustanov, lahko pa bo nastopal tudi na sekundarnem trgu državnih obveznic članic evrskega območja, da bi se tako preprečilo širjenje dolžniških težav.

Bogdan Barovič iz SNS je v razpravi nasprotoval temu, da se predlog novele obravnava po nujnem postopku. "Slovenija je konstruktivna država, ki želi pomagati in živeti v okolju strpno in zmerno, a v okviru svojih zmožnosti," je povedal Barovič. V SNS so zato prepričani, da takšen zakon ni sprejemljiv.

Nujni postopek se zdi sporen tudi Andreju Vizjaki iz SDS, ker da ga poslovnik za take primere ne predvideva. "Cilj opravičuje sredstva in mislim, da to ni prav," je opozoril in dodal, da je predlog neskladen z ustavo, ker ne določa celotnega poroštvenega zneska. Predstavnica zakonodajno-pravne službe DZ Andreja Kurent je njegove očitke o neskladju z ustavo zavrnila.

Vizjak je dejal tudi, da bi morali davkoplačevalcem jasno povedati, koliko denarja, namenjenega za pomoč, ne bo prišlo nikoli nazaj. "Danes je vsem jasno, da bo del pomoči odpisan, reprogramiran, da bo kasneje odpisan," je dejal.

Luka Juri (SD) je medtem opozoril, da v Grčiji ni prišlo do krize, ker ne bi bila sposobna odplačevati dolga, ampak zato, ker je zaradi panike na finančnih trgih obveljalo spoznanje, da se Grčiji ne splača več posojati denarja, s katerim bi lahko financirala tekoče obveznosti. "Krize ni povzročilo dejansko stanje, ampak pričakovanja investitorjev," je dejal in dodal, da se je to začelo širiti.

Finančni trgi ratifikacijo dogovora pričakujejo do konca septembra ali prvi teden oktobra, zato je vlada novelo v parlamentarno procedur poslala po nujnem postopku. DZ naj bi jo predvidoma obravnaval v torek.