STA novice / Vasle: Za spremembo gospodarske slike bo potreben cel niz ukrepov

Pri tem je direktor Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Vasle omenil področja plač, materialnih stroškov, investicij oziroma subvencij in transferjev iz državnega proračuna.

Žal so bila sredstva namenjena za napačne prioritete: "Večina smo podpirali tista podjetja, ki so bila slaba, ki niso imela perspektive, in smo s tem samo podaljševali njihovo agonijo."

Potrebni so tudi ukrepi na področju konkurenčnosti, vprašati pa se bomo morali o lastnem izobraževalnem sistemu, višini sredstev, namenjenih raziskavam in razvoju, davčnem okolju. "Vsa ta vprašanja, potem ko jih seštejemo, bodo verjetno prinesla zasuk v gospodarski rasti, vendar ne takoj," je ocenil.

Vasle je namreč opozoril, da se v času krize ni sprejelo ukrepov, ki bi dejansko utrdili temelje slovenskega gospodarstva. "Vsi ukrepi, ki so bili narejeni, so bili precej kratkoročne narave," je ocenil in omenil interventni zakon o zamrznitvi plač v javnem sektorju.

Izboljšanje kratkoročnih razmer, zlasti gradbeništva kot najbolj ogroženega sektorja gospodarstva, bi lahko dal načrt obnove železnic. Ta bo imel po njegovem tudi dolgoročne posledice. Tudi sicer je Vasle naklonjen tovrstnim investicijam. "Dejstvo je, da se Slovenija v prihodnjih letih bo še naprej zadolževala na mednarodnih trgih," je napovedal in dodal, da če se država zadolžuje, je vsekakor bolje, da "izgrajuje infrastrukturo, ki bo na koncu imela nek donos", kot pa da se zadolžuje za financiranje plač in pokojnin.

Vasle je sicer že v sredo napovedal, da bo Umar verjetno znižal jesensko napoved gospodarske rasti za leto 2012. Umar je namreč v jesenski napovedi gospodarskih gibanj Sloveniji za letos napovedal gospodarsko rast v višini 1,5 odstotka, za leto 2012 pa v višini dveh odstotkov.

Predpostavke o postopnem okrevanju gospodarstva EU, ki so bile podlaga za jesenske izračune, so se izkazale na nerealistične. Tako je Evropska komisija v četrtek Sloveniji za naslednje leto napovedala enoodstotno, za leto 2013 pa 1,5 odstotno rast. Revidirana napoved Umarja bo po Vasletovih besedah "verjetno bližja temu, kar je v četrtek objavila Evropska komisija".

Direktorica Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) Romana Logar pa je v svojem nastopu poudarila smiselnost sprejema zakona o preprečevanju zamud pri plačilih, ki ga je Slovenija uvedla v skladu z evropskimi direktivami ter v njem predvidela tudi dodatne ukrepe.

Kot je namreč ugotavlja Logarjeva, slovenska podjetja niso sposobna vzdrževati dosežene ravni zadolženosti. To se odraža v blokadah na transakcijskih računih, ki naraščajo tako po število podjetij kot po samem znesku. Vse več je blokad iz naslova izvršb, raste pa tudi število stečajev.

Kot glavni ukrep je izpostavila obvezni večstranski pobot, ki pa je "pogojno" obvezen. Podjetja, ki znajo uravnavati svoje denarne tokove, lahko dosežejo, da jih obveznost pobota nikoli ne doleti, je ocenila.

V sedmih krogih je bilo pobotano za skoraj 480 milijonov evrov oziroma 6,6 odstotka prijavljenih obveznosti. Takšen znesek ni zanemarljiv, vendar glede na prvotna pričakovanja ni dovolj velik, zlasti glede na prijavljene pobote, je menila Logarjeva.

Razloge za to vidi v tem, da poslovni subjekti zakona ne jemljejo resno, nesolventna podjetja pa enostavno ne prijavljajo obveznosti v pobot, saj ni nadzora nad izvajanjem zakona. V pobotu tako sodeluje med 20 in 23 odstotkov družb ter med sedem in devet odstotkov samostojnih podjetnikov, je navedla.

Kot je še poudarila Logarjeva, je večstranski pobot tem bolj uspešen, kolikor več subjektov v njem sodeluje.