STA novice / Ustavno sodišče zadržalo zakon o odgovornosti družbenikov izbrisanih družb

Zakon, ki ga je DZ sprejel 18. oktobra na predlog skupine poslancev s prvopodpisanim Matevžem Frangežem (SD), naj bi po mnenju predlagateljev popravil krivice zaradi za mnoge spornega izbrisa podjetij po leta 1999 sprejetem zakonu o finančnem poslovanju podjetij, ki je uzakonil izbris podjetij iz sodnega registra brez likvidacije.

Zakon je zahteval začasno prekinitev vseh postopkov, povezanih z izbrisom podjetij. Hkrati je določil postopek, po katerem bi lahko družbeniki, ki so danes osebno odgovorni za obveznosti njihovih izbrisanih podjetij, pred sodiščem dosegli odpustitev teh obveznosti, njihovi upniki pa bi imeli možnost, da pred sodiščem dosežejo spregled pravne osebnosti in tako dosegli poplačilo svojih terjatev iz osebnega premoženja solidarno odgovornih družbenikov.

Pobudo za oceno ustavnosti je vložilo ljubljansko okrožno sodišče, ki je v zahtevi navedlo, da je ureditev v tem zakonu primerljiva z ureditvijo v noveli zakona o finančnem poslovanju podjetij iz leta 2007, za katero je ustavno sodišče ugotovilo neskladnost z ustavo.

Ustavno sodišče v obrazložitvi sklepa o začasnem zadržanju navaja, da bi zakon prizadel večje število upnikov izbrisanih gospodarskih družb iz sodnega registra brez likvidacije, ki so nadaljevali postopke proti družbenikom takšnih gospodarskih družb.

Nekaterim izmed teh upnikov je bila že s pravnomočno odločbo priznana terjatev, ki jo sedaj uveljavljajo v izvršilnem postopku. Če bi se trditve ljubljanskega okrožnega sodišča izkazale za utemeljene, bi lahko za te upnike nastale težko popravljive škodljive posledice že s tem, da bi na podlagi izpodbijanih določb zakona morali (ponovno) začeti postopke zoper družbenike izbrisanih družb z ugovorom proti odpustu obveznosti, kljub temu da že imajo izvršilne naslove.

Nekaterim upnikom pa bi lahko nastale celo nepopravljive posledice, če bi se nadaljevalo izvrševanje izpodbijanih določb zakona. Ker zakon dolžnikom dovoljuje uveljavitev odpusta obveznosti, razen v dveh izjemnih primerih, upniki svojih terjatev sploh ne bi mogli več uveljaviti, čeprav bi kasneje ustavno sodišče ugotovilo, da so izpodbijane določbe zakona v neskladju z ustavo, je zapisalo ustavno sodišče.

Za zadržanje izvajanja zakona se je odločilo tudi zaradi negativnega vpliva izvajanja zakona na delovanje sodstva, saj da bi se na podlagi zakona začelo veliko novih postopkov, med njimi tudi o terjatvah, o katerih je že bilo pravnomočno odločeno. Takšni učinki bi po navedbah ustavnega sodišča vplivali na uresničevanje pravice vsakogar do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja kot ustavno zavarovane človekove pravice.

Začasno zadržanje sicer pomeni podaljšanje stanja, ki ga skuša zakonodajalec spremeniti, vendar ustavno sodišče ocenjuje, da so to manj škodljive posledice kot tiste, ki bi nastale, če bi ustavno sodišče kasneje ugotovilo, da izpodbijana ureditev ni v neskladju z ustavo.

Ker so bili pravdni, upravni in izvršilni postopki prekinjeni z uveljavitvijo zakona, ustavno sodišče izvrševanja te določbe ni zadržalo, zadržalo pa je druge izpodbijane določbe zakona.

Začasno zadržanje izvrševanja teh določb pomeni, da do končne odločitve ustavnih sodnikov sodišča in upravni organi ne morejo izdati sklepov o prekinitvi postopkov iz drugega odstavka 1. člena zakona, da dolžniki ne morejo vložiti predloga za odpust obveznosti, upniki pa ne ugovora proti odpustu obveznosti.

V primerih, ko so bili do začasnega zadržanja izvrševanja zakona že izdani sklepi o prekinitvi postopka iz drugega odstavka 1. člena zakona, roki za pritožbo zoper take sklepe ne tečejo. Začasno zadržanje pomeni tudi, da ne teče rok za uveljavitev pravic do izplačila v breme Javnega jamstvenega in preživninskega sklada RS in da sklad ne objavi javnega poziva. Če bo sklad tak poziv objavil, pa zaradi začasnega zadržanja izvrševanja navedene določbe poziv ne more ustvarjati pravnih učinkov.

Ustavno sodišče bo zadevo obravnavalo absolutno prednostno, navajajo. Sklep ustavnega sodišča bo začel učinkovati naslednji dan po objavi v uradnem listu.