STA novice / Nova pravila za javne finance in makroekonomska neravnovesja (tema)

Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn je danes v Bruslju poudaril, da je nova pravila odločen dosledno uveljavljati od prvega dne. Nova pravila so združena v sveženj šestih zakonodajnih predlogov, imenovanih "šesterček".

Ta krepi pakt za stabilnost in rast, ki določa zgornjo dovoljeno mejo javnofinančnega primanjkljaja pri treh odstotkih bruto domačega proizvoda (BDP), zgornjo mejo javnega dolga pa pri 60 odstotkih BDP.

Po izbruhu svetovne finančne in gospodarske krize leta 2008 se je povečal pritisk na javne finance v skoraj vseh članicah unije. Kar 23 od 27 članic unije, tudi Slovenija, je v postopku zaradi presežnega primanjkljaja.

NOVA PRAVILA ZA JAVNOFINANČNI PRIMANJKLJAJ

Že v skladu z dosedanjimi pravili je bilo proti državam s prekomernim primanjkljajem mogoče uvesti postopek (EDP). Predvidene so bile tudi finančne kazni, vendar niso bile nikoli uveljavljene, ker je bil postopek preveč ohlapen.

Po novih pravilih bodo morale članice območja evra, ki so v postopku zaradi prekomernega primanjkljaja, dosledno upoštevati evropska priporočila, sicer bodo proti njim že takoj uvedene postopne finančne sankcije.

Te bodo uvedene na predlog Evropske komisije, če ne bo proti kvalificirana večina članic. Ta postopek glasovanja, ki se imenuje obratna kvalificirana večina, pomeni, da bo uveljavljanje pravil strožje in bolj samodejno ter s tem tudi bolj učinkovito in verodostojno.

Finančne sankcije so lahko uvedene kadar koli po 13. decembru letos, če država ne bo dovolj hitro izvajala stabilizacijskih ukrepov. Šesterček od držav s presežnim primanjkljajem terja proračunski napor v višini vsaj 0,5 odstotka BDP letno.

Sankcije bodo uvedene v treh fazah: najprej obrestni depozit v višini 0,2 odstotka BDP. Če ne izboljša ukrepanja, se ta spremeni v neobrestni depozit. Če pa še naprej vztrajno krši pravila, ta depozit postane globa.

Rok, v katerem mora Slovenija presežni primanjkljaj zmanjšati pod tri odstotke BDP, je leto 2013. Po ocenah Evropske komisije bo Slovenija letos zabeležila 5,7-odstotni primanjkljaj. Kot je februarja pojasnil minister za finance Franc Križanič, bi kazen 0,2 odstotka BDP v primeru Slovenije pomenila okoli 72 milijonov evrov.

Trenutno je najbolj pod drobnogledom pet članic unije, ki bi morale presežni primanjkljaj zmanjšati do prihodnjega leta. To so Belgija, Ciper, Malta, Madžarska in Poljska. Vseh pet držav je že ukrepalo, a morajo ukrepe še podrobneje pojasniti, zato Rehn danes ni želel podati končne ocene o tem, ali bodo potrebne sankcije ali ne.

NOVA PRAVILA ZA JAVNI DOLG

Javni dolg je bil doslej v paktu za stabilnost in rast zapostavljen, saj za presežni dolg ni bilo mogoče uvesti postopka proti kršiteljici. Nova pravila pa predvidevajo možnost postopka tudi proti državi, ki ne bo zmanjševala dolga po 1/20 od razlike med dejanskim in dovoljenim dolgom, čeprav je njen primanjkljaj pod tremi odstotki BDP.

Tudi v tem primeru je predvidena kazen v višini 0,2 odstotka BDP; obenem se kot kazen dodaja 1/10 razlike med dejanskim in ciljnim dolgom za posamezno leto po dvajsetinski stopnji zmanjševanja dolga, a skupna kazen ne sme preseči 0,5 odstotka BDP.

Za prezadolžene države v postopku zaradi prekomernega primanjkljaja sicer velja triletno prilagoditveno obdobje, če ustrezno ukrepajo za zmanjšanje primanjkljaja, a kljub temu si morajo te države tudi v tem obdobju prizadevati za zmanjšanje dolga.

Po ocenah komisije bo Slovenija letos zabeležila dolg v višini 43,1 odstotka BDP.

NOVA PRAVILA ZA MAKROEKONOMSKA NERAVNOVESJA, NA PRIMER IZGUBLJANJE KONKURENČNOSTI

"Šesterček" uvaja postopek tudi za države z prekomernimi makroekonomskimi neravnovesji (EIP), ki pa je bolj kvalitativen kot v primeru fiskalne discipline.

Prvi korak v izvajanju teh novih pravil bo Evropska komisija napravila januarja prihodnje leto, ko bo objavila poročilo, v katerem bo opredelila države z makroekonomskimi neravnovesji, za katere bo potrebna poglobljena analiza.

To sodi v preventivni del postopka. Komisija lahko državi poda preventivna priporočila, če presodi, da bi lahko neravnovesja postala prevelika.

V resnih primerih pa lahko proti državi sproži korektivno fazo. V tem primeru mora država Bruslju posredovati akcijski načrt za odpravo neravnovesij z jasnim časovnim okvirom za njegovo izvedbo.

Za države v območju evra velja tudi dvofazni postopek finančnih sankcij. Če država ne bo izvajala načrta za odpravo neravnovesij, bo uvedena prva faza sankcij - obrestni depozit v višini 0,1 odstotka BDP. V primeru vztrajnih kršitev to postane globa.

Sankcije so predvidene tudi v primeru, da država dvakrat ne posreduje zadovoljivega načrta za odpravo neravnovesij.

Tudi v tem primeru se o sankcijah glasuje z obratno kvalificirano večino.

NOVO MERILO ZA IZDATKE

Nova pravila določajo tudi "merilo za izdatke", ki določa omejitve za letno rast javnih izdatkov v skladu z srednjeročnimi proračunskimi cilji. Za države, ki ne bodo dosegle srednjeročnih proračunskih ciljev, mora biti stopnja rasti izdatkov pod referenčno stopnjo srednjeročnega proračunskega cilja.