STA novice / Omejitev zadolževanja pri 48 odstotkih BDP za vlado prestroga

V predlogu novele zakona je vsebovano fiskalno pravilo, ki temelji na določitvi zgornje meje dolga sektorja države ter obsega poroštev in jamstev države, hkrati pa omejuje tudi zadolževanje občin ter Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), medtem ko zadolževanje Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) prepoveduje.

Po ponovni proučitvi je bilo ugotovljeno, da je bila predlagana ureditev postavljena prestrogo, saj na obseg dolga ne vpliva samo zadolževanje temveč tudi nižji BDP, so po seji vlade sporočili z ministrstva za finance.

Vlada se je tako danes seznanila z dopolnilom, po katerem naj bi zakon ne določal več fiksne zgornje meje dolga države, pač pa predvidel ukrepe za primere, ko bi dolg presegel določeno višino. Višje od 60 odstotkov BDP se dolg ne bi smel povzpeti, sicer pa bi se omenjeni ukrepi začeli izvajati, ko bi dosegel 40 odstotkov BDP.

V ostale ukrepe za zagotavljanje vzdržnosti javnih financ, ki jih je predvidela v predlogu novele zakona izpred 14 dni, vlada ni posegala. Omejitev izdajanja poroštev in jamstev države tako ostaja pri 20 odstotkih BDP, skupni obseg zadolževanja občin ne sme preseči dveh odstotkov BDP, medtem ko se ZPIZ ne sme zadolževati, ZZZS pa le za omejeno vsoto.

Finančni minister Franc Križanič je sicer pred 14 dnevi povedal, da se je vlada že takrat odločala o umestitvi zgornje meje zadolževanja države med 45 in 50 odstotki BDP. "Če bo DZ ocenil, da je treba kriterij zaostriti, bo to storil in novo vlado zavezal k bolj restriktivni fiskalni politiki," je tedaj dodal premier Borut Pahor. Evropska komisija sicer zahteva, da dolg članic ne presega 60 odstotkov BDP.

Zaradi zagotavljanja večje javnofinančne discipline se z novelo zakona povečuje vloga fiskalnega sveta, ki bo preverjal, kako se izvaja srednjeročni fiskalni okvir in izvajajo fiskalna pravila. Fiskalni svet naj bi bil po novem samostojno in neodvisno posvetovalno telo pri DZ, vendar je vlada danes sklenila, da bo do začetka obravnave na pristojnem parlamentarnem delovnem telesu te določbe ponovno preučila. Glede na opozorila DZ naj bi namreč šlo za temeljito spremembo njegovega koncepta, za katero v obrazložitvah predlagane novele ni mogoče najti ustreznih prepričljivih razlogov.