STA novice / Kompromisni predlog družinskega zakonika ima med poslanci bolj malo podpore

Poslanka SDS Alenka Jeraj meni, da je družinski zakonik eden tistih zakonikov, ki slovensko javnost očitno razdvaja in "zato je smiselno poiskati vse možne rešitve, da bi dejansko prišli do nekega soglasja o ključnih vsebinskih rešitvah, ki bi bile za večino sprejemljive". V SDS so po njenih besedah odprti za pogovore, saj "noben dodaten pogovor ter iskanje kompromisa ne more škodovati". Kot pravi Jerajeva, jih čudi, da se "v nekaterih strankah z iniciativo Družinske pobude že vnaprej ne strinjajo, da so vnaprej zavrnili pogovore in da izključujejo kakršnokoli možnost dogovarjanja o kateremkoli kompromisu".

Tudi stališče SLS do omenjenega predloga je po besedah njihovega poslanca Jakoba Presečnika "v glavnem pozitivno". Njihov pogoj pa je, kot pravi, da bi podporo temu predlogu vnaprej napovedala vsaj večina poslanskih skupin. V tem primeru je pametno to pobudo realizirati, v nasprotnem primeru pa bi "ta razdvojenost trajala naprej in je zato bolje, da se izvede referendum", pojasnjuje Presečnik.

V Listi Virant pa so prepričani, da je kompromisni predlog "nepotreben, saj je bil že družinski zakonik sprejet kot kompromis". Ta predlog po njihovem mnenju pomeni dva koraka nazaj pri urejanju pravic drugačnih oblik družin, zato ga ne podpirajo in pozivajo predlagatelje referenduma, "naj ne povzročajo nepotrebnih stroškov državi in naj podpisov za referendum ne vložijo". V stranki namreč podpirajo lani junija sprejeti zakonik, "ker nikomur nič ne jemlje, tradicionalni družini ne škoduje, določeni skupini ljudi pa je v pomoč, saj formalno ureja nekatere v praksi živeče skupnosti".

Kot so sporočili že v ponedeljek, se s pobudo ne strinjajo tudi v poslanski skupini Pozitivne Slovenije, prav tako pa ji niso naklonjeni v SD. Oboji, tako kot Lista Virant, podpirajo že sprejeti zakonik. Nasprotno pa v NSi iskanje kompromisnih rešitev, s katerimi bi se izognili verjetnemu referendumu, podpirajo. V poslanski skupini DeSUS se na predlog še niso odzvali.

Kompromisni predlog društva Družinska pobuda ima tako ob nasprotovanju poslanskih skupin Pozitivna Slovenija, SD in Lista Virant, ki imajo skupaj 46 poslancev, malo možnosti za uspeh. Tako se obeta referendum o že sprejetem zakoniku, za katerega so v Civilni iniciativi za družino in pravice otrok že zbrali podpise. Kot so napovedali v ponedeljek, bodo z njihovo vložitvijo v DZ počakali, dokler ne bo jasno, ali so politične stranke pripravljene na tak kompromis.

Kot je za STA pojasnil vodja civilne iniciative Aleš Primc, še čaka na telefonski klic predsednika Družinske pobude Tomaža Meršeta, ki naj bi ga obvestil o uspehu svoje pobude. Merše je sicer na ponedeljkovi predstavitvi kompromisnega predloga pojasnil, da so poslanske skupine in druge naslovnike prosili, da do danes do večera sporočijo, ali je predlog zanje sprejemljiv. Pobudniki referenduma morajo sicer zbrane podpise vložiti najpozneje do 11. februarja.