STA novice / V EU dogovor glede strožjih pravil za izvedene finančne instrumente

Medtem ko so borzne transakcije z izvedenimi finančnimi instrumenti, ki predstavljajo le okoli pet odstotkov vseh poslov s temi finančnimi orodji, manjšega obsega in temeljijo na standardiziranih pogodbah, so zunajborzne veliko večje, odnosi med kupci in prodajalci pa so precej bolj prožni in netransparentni. Ti instrumenti, v finančnem žargonu imenovani tudi over-the-counter (OTC), predstavljajo veliko večino vseh tovrstnih orodij.

Čeprav imajo izvedeni finančni instrumenti, katerih vrednost izhaja iz nekega drugega premoženja, kot so delnice, posojila, surovine, obrestne mere in tuje valute, tudi koristi za gospodarstvo, saj so orodje za upravljanje s tveganji in naložbene odločitve ter služijo kot zavarovanje pred cenovnimi nihanji, pa se špekulativnemu trgovanju z izvedenimi finančnimi instrumenti in drugimi podobnimi inovacijami pripisuje precejšnja odgovornost za izbruh svetovne finančne krize pred dobrimi tremi leti.

Trgovanje z OTC instrumenti je namreč zelo nepregledno in zato pri njem prihaja do velikih tveganj, kar se je pokazalo v izbruhu svetovne finančne krize, za katero je bil zaslužen predvsem zlom trga z izvedenimi finančnimi instrumenti, temelječimi na drugorazrednih hipotekarnih posojilih. Velikost trga z OTC instrumenti naj bi dosegala okoli 700.000 milijard dolarjev.

Kompromisna zakonodaja, ki sta jo Svet in parlament ob mediaciji Evropske komisije kot predlagatelja zakonodaje dosegla v četrtek zvečer, naj bi na trg OTC instrumentov v EU vnesla več preglednosti, stabilnosti in varnosti.

Največja novost je, da bo treba po novem večino transakcij z OTC poravnavati institucionalizirano preko t.i. centralnih nasprotnih strank in ne več neposredno med kupci in prodajalci. Centralne nasprotne stranke so posebne finančne družbe, katerih naloga je izvedba transakcij med kupci in prodajalci, standardizirani postopki pa omejujejo tveganje plačilne nesposobnosti, kar lahko ob velikem obsegu v krizo pahne cel finančni sistem.

Druga velika novost, ki jo prinašajo nova pravila, je obveznost poročanja o vseh transakcijah z izvedenimi finančnimi instrumenti, borznih in zunajborznih. Podatki o poslih se bodo zbirali v centraliziranih registrih, imenovanih repozitoriji sklenjenih poslov. Ti bodo objavljali tudi agregatne podatke po različnih vrstah instrumentov in tako vnesli več preglednosti na to področje.

Nova pravila glede poravnav in poročanja sicer ne veljajo za vse posle. Izjeme so predvidene za posle manjšega obsega, ki služijo zavarovanju pred tveganji, agencije oziroma organe, ki upravljajo z javnim dolgom, transakcije znotraj finančnih skupin in pa začasno, za tri leta, tudi za tovrstne posle s strani pokojninskih skladov.

Nova kompromisna zakonodaja prinaša tudi močnejšo vlogo evropskega organa za nadzor trga vrednostnih papirjev (Esma) pri odobravanju registraciji repozitorijev sklenjenih poslov in avtorizaciji centralnih nasprotnih strank na območju EU.

Novo zakonodajo morata Svet in parlament še dokončno potrditi, veljati pa naj bi začela s prihodnjim letom. Predvideva tudi revizijo izvajanja novih pravil s strani Evropske komisije, da bi se ugotovilo, če nova pravila delujejo.