STA novice / Evropski parlament za skupne evrske obveznice kot srednjeročno orodje

Evropski poslanci so z resolucijo izrazili mnenje o predlogih Evropske komisije za uvedbo skupnih evrskih obveznic, ki jih v Bruslju imenujejo "obveznice za stabilnost".

Evropska komisija je v svojih predlogih iz lanskega novembra najprej ugotovila, da je uvedba teh obveznic mogoča le ob bistveni krepitvi proračunske discipline in s tem evropskega nadzora nad nacionalnimi proračuni. Temu so danes pritrdili tudi v Evropskem parlamentu.

Ob tem izpolnjenem pogoju je prva predlagana možnost za uvedbo skupnih obveznic popolna zamenjava izdajanja nacionalnih obveznic s skupnimi evropskimi obveznicami s skupnimi ali večkratnimi jamstvi. Tako bi bilo financiranje vlade v območju evra popolnoma pokrito s skupnimi obveznicami.

Druga možnost, ki jo navajajo v Bruslju, je delna zamenjava nacionalnih s skupnimi obveznicami s skupnimi ali večkratnimi jamstvi, imenovana "modro-rdeči pristop", pri čemer so skupne obveznice "modre", nacionalne pa "rdeče". Tretja možnost pa je delna zamenjava nacionalnih z evropskimi obveznicami zgolj z večkratnimi jamstvi.

Evropski parlament ugotavlja, da so skupne evrske obveznice lahko na srednji rok orodje za zagotavljanje stabilnosti območja evra in da je v njihovi uvedbi prepoznati dolgoročni strateški interes območja skupne valute, a glede njih ostaja še veliko odprtih vprašanj.

Poslanci tako menijo, da je treba pred njihovo uvedbo rešiti vprašanje moralnega tveganja, ki ga prinaša delitev odgovornosti za zadolževanje. To gre razumeti v luči pomislekov javnofinančno bolj stabilnih članic evrskega območja, da bi bile skupne obveznice le potuha za manj disciplinirane države, ki bi bile tako pod manjšim pritiskom za ukrepanje.

Poleg tega bi bilo treba pred tem tako finančno orodje narediti tudi privlačno za vse članice, tako tiste z najvišjo bonitetno oceno kot tiste v dolžniških težavah, okrepiti gospodarsko konkurenčnost celotnega območja evra in oblikovati ukrepe za znižanje zadolženosti.

Na krajši rok so v parlamentu bolj naklonjeni rešitvi, ki jo je nedavno predlagal svet neodvisnih svetovalcev nemške vlade, a je v Berlinu niso sprejeli z odobravanjem.

Gre za t.i. amortizacijski pakt, ki ob strogih pogojih javnofinančne discipline predvideva delno delitev odgovornosti za zadolževanje. Države območja evra bi tako del javnega dolga, ki presega mejo iz pakta o stabilnosti in rasti (60 odstotkov bruto domačega proizvoda), prenesle v skupni sklad, skupno jamčile zanj in ga nato ob natančno opredeljeni strategiji za stabilizacijo javnih financ odplačevale.