STA novice / DZ sprejel novelo zakona o sojenju brez nepotrebnega odlašanja

Minister za pravosodje in javno upravo Senko Pličanič je na seji odbora DZ za pravosodje, javno upravo in lokalno samoupravo pojasnil, da vlada z novelo predlaga način izvršitve odločbe ustavnega sodišča.

Ustavno sodišče je namreč opozorilo, da zakon ne ureja posebnega položaja in pravic nekdanjih strank sodnih postopkov, katerim je kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja prenehala pred letom 2007, pa do takrat niso vložile pritožbe, so pa zaradi domnevne kršitve ustavne pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja vložile odškodninske tožbe zoper državo.

S predlagano novelo se zato dopolni 25. člen zakona z novim tretjim odstavkom, v katerem se uredijo položaji strank teh sodnih postopkov glede meril, postopka in upravičenj oziroma vrste ter višine pravičnega zadoščenja. Predlagana je popolna izenačitev z ostalimi upravičenci po dosedanjih določbah 25. člena zakona.

Glavni namen predlaganih sprememb zakona je po navedbah vlade boljše delovanje zakona v korist strank v sodnih postopkih, okrepitev možnosti prijateljskih poravnav ter minimalna krepitev kontrolnega mehanizma iz pristojnosti pravosodne uprave ministrstva za pravosodje in javno upravo. S predlogom naj bi se tako dodatno krepile določbe veljavnega zakona v korist strank sodnih postopkov, prav tako se izboljšujejo možnosti postopkovnega odločanja predsednikov sodišč o pravnem sredstvu druge stopnje.

Določa se še okrepitev obveznosti sodišč o obveščanju ministrstva za pravosodje in javno upravo. Z novelo naj bi se razbremenilo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice glede odločanja o zahtevkih strank iz Slovenije, država pa lahko v okviru prijateljskih poravnav izplačuje nižje odškodnine za nepremoženjsko škodo, kot bi jih prisodilo evropsko sodišče.

Vse poslanske skupine so v predstavitvi stališč napovedale podporo noveli. Poslanec SD Mirko Brulc in poslanka Pozitivne Slovenije (PS) Maša Kociper pa sta kljub temu opozorila, da še vedno ostaja neodgovorjeno vprašanje, zakaj se vzpostavlja nova zbirka osebnih podatkov, s katero upravlja ministrstvo z pravosodje in javno upravo, in to kljub opozorilom zakonodajno-pravne službe DZ in sodnega sveta, ki te spremembe ne podpira.

V PS menijo, da bi bilo treba podatke o nadzorstvenih pritožbah, ki se vodijo v zvezi s posameznim sodnikom, voditi v eni sami evidenci, ki se vodi po zakonu o sodniški službi. Enotna osebna evidenca bi bila zagotovilo, da so ti podatki res popolni, je dejala Kociprova. V PS apelirajo, da ministrstvo v prvi noveli zakona o sodiščih to področje ustrezno uredi.