STA novice / Vlada za več pravic zaposlenih na črno

Dolžnosti in obveznosti pravnih oseb, podjetnikov in posameznikov ob prepovedi zaposlovanja nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav so zapisane v evropski direktivi, ki bi jo morala Slovenija v svoj pravni red prenesti že do lanskega julija. Ker tega še ni storila, je iz EU že prejela opomin.

Ker pa se vsebina direktive nanaša le na državljane tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v Sloveniji, bi uveljavitev pravic samo za tuje državljane pomenila kršitev ustave. Zato se pravice iz direktive nanašajo tudi na državljane Slovenije.

Predlog novele zakona določa sankcije za kršitve obveznosti, delodajalcem pa nalaga obveznost, da pred morebitno sklenitvijo delovnega razmerja od državljana tretje države zahtevajo predložitev dokazila o zakonitem prebivanju v Sloveniji. Povečujejo se tudi pristojnosti in obveznosti komisije vlade za odkrivanje in preprečevanje dela in zaposlovanja na črno.

Predlog zagotavlja tudi zaščito oz. preprečevanje finančnega izkoriščanja oseb, ki delajo na črno. Delodajalec jim bo moral namreč izplačati vsa morebitna še neporavnana plačila za opravljeno delo v višini najmanj minimalne plače za vsak mesec opravljenega dela, kot če bi bila zakonito zaposlena. Za zaposlitev na črno zaposlenih oseb bodo po predlogu odgovorni glavni izvajalec posla in vsi vmesni podizvajalci.

Prenos te direktive je bil sicer vključen že v novelo, ki je bila na referendumu junija lani zavrnjena, tako da DZ v enem letu ne bi smel sprejeti zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volivcev. A vlada meni, da mora Slovenija kljub temu vsebino direktive v slovenski pravni red prenesti v določenem roku.