STA novice / Prostorski akti pod drobnogledom komisije za preprečevanje korupcije

Komisija za preprečevanje korupcije je v danes objavljenem sistemskem mnenju zapisala, da ravnanje odgovornih oseb občin, ki v nasprotju z zakonom o prostorskem načrtovanju vsebinsko spreminjajo prostorske akte z uporabo instituta tehničnih oz. redakcijskih popravkov, predstavlja izrazito tveganje za neetična in nezakonita ravnanja. Kadar omogoča pridobitev neupravičene neposredne ali posredne koristi, pa tako ravnanje izpolnjuje tudi znake korupcije.

Kot primer je komisija izpostavila "obvezno razlago" odloka o prostorskih ureditvenih pogojih v občini Divača, po kateri je bila v naseljih Divača in Senožeče namesto enonadstropnih stanovanjskih objektov dopustna gradnja štirinadstropnih stanovanjskih objektov pod pogojem, da s tem soglaša občinski svet. Ustavno sodišče je leta 2009 odločilo, da je takšna dopolnitev prostorskega akta v neskladju z zakonom.

Takšna praksa se je začela pojavljati v času gradbene konjunkture, ko so občine v želji po izvedbi investicij in privabljanju investitorjev skušale omogočiti tudi gradnje, ki jih veljavni prostorski akti niso dopuščali. Ker je postopek spremembe prostorskih aktov predolg, so se začele posluževati obveznih razlag in tehničnih popravkov prostorskih aktov, ugotavljajo v direktoratu za prostor na okoljskem ministrstvu.

Komisija zato vladi svetuje, naj pripravi zakonodajne rešitve, ki bi lokalnim skupnostim omogočale izvedbo manjših vsebinskih sprememb prostorskih aktov po krajšem postopku, a zgolj na podlagi vnaprej določenih jasnih kriterijev.