STA novice / Bruselj s predlogi za boljše delovanje storitvenega sektorja

Na podlagi ocene napredka držav članic pri izvajanju direktive o storitvah, ki predstavljajo 45 odstotkov bruto domačega proizvoda v EU, je bila opravljena ekonomska analiza.

Ta je pokazala, da naj bi izvajanje direktive, katere sprejemanje so pospremili številni zapleti in nasprotovanja, v naslednjih petih do desetih letih ustvarilo dodatnih 0,8 odstotka BDP.

Ta številka pa bi se lahko povečala na 2,6 odstotka, če bodo države članice bolj ambiciozno odpirale trg storitev, ki ga ureja direktiva.

Komisija tako članice unije poziva, naj odpravijo diskriminatorne predpise, ki se še vedno uporabljajo v številnih državah članicah, kot je na primer diskriminacija na podlagi nacionalnosti ali države prebivališča, in ki ponudnike storitev silijo k opravljanju preverjanja gospodarskih potreb.

Posebno pozornost bi bilo treba po navedbah komisije nameniti ključnim sektorjem, kot so poslovne storitve, gradbeništvo, turizem in prodaja na drobno. Te zaležejo za skoraj 30 odstotkov BDP.

Komisija navaja tudi številne ovire za podjetja, ki se želijo širiti v druge članice EU. Med njimi omenja heterogenost ureditve poklicnih kvalifikacij in težave pri priznavanju diplom iz drugih držav članic, zahteve, ki omejujejo izbiro podjetniških oblik za nekatere poklicne dejavnosti, težave čezmejnih ponudnikov pri pridobivanju zavarovanja in izzivi zaradi različnih ravni ureditve varstva potrošnikov po EU. V Bruslju zagotavljajo, da skušajo te ovire odpraviti.

Komisija je objavila tudi sporočilo o boljšem upravljanju notranjega trga EU, v čemur vidi enega od najpomembnejših vzvodov za pospešitev rasti v uniji.

Komisija v tej luči članicam predlaga, naj se ukrepi osredotočijo na sektorje z največjim potencialom rasti. V letošnjem in prihodnjem letu sta to po navedbah Bruslja prav sektorja storitev in t.i. mrežnih industrij, kot so transport, energetika in telekomunikacije.

Znotraj tega komisija ocenjuje, da bi se morale članice osredotočiti na trgovino, poslovne in finančne storitve ter gradbeništvo. Veliki potenciali se skrivajo tudi v oblikovanju resnično delujočega notranjega trga digitalnih vsebin in pa bolje delujočega notranjega trga na področju transporta in energetike.

Na teh področjih komisija članice poziva, naj se zavežejo k ničelni toleranci za prepozno in nepravilno prenašanje evropskih direktiv.

Za učinkovitejše delovanje enotnega trga v Bruslju predlagajo tudi boljše izkoriščanje orodij informacijske tehnologije za krepitev moči državljanov in podjetij.