Izraz rejenec bodo v zakonu spremenili v izraz otrok. Pri tem izhajajo predvsem s stališča strokovnjakov, da je izraz rejenec preživet in ima pogosto negativen predznak. S spremembo pa želijo postaviti v ospredje otroka kot osebo. "Zato je edina smiselna nadomestitev z besedo otrok," je na današnji novinarski konferenci dejala državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Patricia Čular.

Na ministrstvu opozarjajo, da predlog novele ne vključuje vsebine, ki jo je zajemal na referendumu zavrnjeni družinski zakonik. "Gre za drugo materijo," je dejala generalna direktorica direktorata za družino Ana Vodičar. Zakon o izvajanju rejniške dejavnosti namreč po njenem pojasnilu govori o normativih, pridobitvi rejniškega dovoljenja, številu otrok v rejništvu in podobno.

Z besedilom novele, na katerega je mogoče poslati pripombe do 2. julija, po besedah Čularjeve predlagajo uvedbo možnosti za izredno pridobitev dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti osebi, ki ni kandidirala po predpisanem postopku in ki ni otrokov sorodnik. To pa bo mogoče izključno v posebnih okoliščinah, npr. v primeru smrti rejnika, ko rejništvo prevzame partner.

Dopolnjujejo določbe glede normativa pri izvajanju rejniške dejavnosti kot poklic. Tako morata biti vsaj dva otroka hkrati nameščena 30 dni mesečno, v primeru znižanega normativa pa vsaj en otrok za 30 dni mesečno.

Povečujejo število ur obveznega usposabljanja za rejnika. Vse osebe, ki izvajajo rejniško dejavnost, bodo morale najmanj enkrat letno poleg že obstoječega obveznega usposabljanja na državni ravni najmanj enkrat v petih letih v trajanju 20 do 25 ur obvezno opraviti tudi usposabljanje na lokalni ravni.

Dolžina bivanja otrok v rejništvu bo omejena do najdalj 26. leta starosti. Za osebe, ki niso sposobne za samostojno življenje in delo, bo glede na njihove konkretne potrebe urejena druga oblika varstva ali storitve.

Spreminjajo tudi vsebino rejnine. Tako predlagajo uvedbo novega enkratnega prejemka ob namestitvi otroka, če center za socialno delo oceni, da je ob namestitvi potreben dodaten nakup oblačil in opreme za otroka. Ukinjajo pa možnost za dvig višine materialnih stroškov v višini 25 odstotkov zaradi namestitve otroka, ki po veljavni ureditvi ni posebej časovno omejena.

Višina materialnih stroškov se v skladu z novelirano prehrambno košarico postopno dviguje z nekaj manj kot 273 evrov na dobrih 291 evrov.

Predlagana je uvedba dodatnega znižanja oskrbnine za 50 odstotkov, če ima otrok svoje redne prihodke. Po veljavni zakonodaji je znižanje oskrbnine možno samo v eni višini, in sicer za 25 odstotkov materialnih stroškov.

Oskrbnina, ki jo po veljavni ureditvi sestavljajo sredstva za materialne stroške in denarni prejemek v višini otroškega dodatka za najnižji dohodkovni razred za prvega otroka, pa se usklajuje z novo ureditvijo otroškega dodatka v zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.