Noveli predlagajo na ministrstvu za notranje zadeve in generalni policijski upravi, za obe noveli pa se predlaga obravnava po skrajšanem postopku, izhaja iz obeh predlogov, sicer objavljenih na spletni strani skupnosti občin.

Sedaj veljavni zakon o prekrških, ki se je začel uporabljati januarja 2005, pristojnost za veliko večino postopkov nalaga prekrškovnim organom. Slednji morajo o prekrških odločiti v hitrem postopku, o manjšem delu prekrškov pa odločajo okrajna sodišča v rednem sodnem postopku.

Predlagatelj tukaj opozarja, da je vsaka sprememba tega zakona dodatno zmanjšala pripad zadev na sodišča in posledično povečala pripad zadev prekrškovnim organom, med katerimi je največja in najbolj obremenjena policija. Ta vsako leto vodi približno pol milijona različnih prekrškovnih zadev. Zaradi obremenjenosti postopki niso več tako hitri, izhaja iz predloga novele, zato so prekrškovni organi postali bistveno manj učinkoviti pri svojem delu.

Ena največjih sprememb predloga novele zakona o prekrških, za katero uveljavitev predlagajo 1. septembra, je odprava odmerjanja sodne takse v postopkih o prekrških za prekrškovne organe. Ne glede na ime sodno takso po sedaj veljavni zakonodaji odmerjajo tudi prekrškovni organi, saj se šteje kot strošek postopka. Predlog novele tako poleg izreka sankcije sedaj predvideva plačilo administrativnih stroškov, ki jih je organ imel zaradi dokazovanja prekrška.

Tukaj predlagatelj pričakuje zmanjšanje pripada zadev sodiščem, saj prekrškovni organi ne bodo več izdajali nalogov za plačilo sodne takse za prekrške na prvi stopnji.

Nespremenjen pa ostaja postopek za odmerjanje sodnih taks pri postopkih, o katerih bodo odločala sodišča. V vseh teh primerih bodo sodno takso odmerjala sodišča, s tem tako ne bodo več obremenjeni prekrškovni organi, ki so zadolženi za operativo in izvajanje zakonov. A ta rešitev ne bo obremenila niti sodnikov, kot pojasnjuje predlagatelj novele, saj bo te postopke vodilo strokovno-tehnično osebje sodišč.

Dosedanjo možnost obročnega odplačila globe, če je ta višja od 120 evrov, bi novela odpravila, a hkrati podaljšala rok za izplačilo globe v enkratnem znesku. Tudi to določbo predlagatelj utemeljuje s poenostavitvijo dela prekrškovnih organov. Tako namreč ne bo treba več odločati o obročnem odplačevanju glob in spremljati poteka plačila.

Spreminja se tudi določba glede stroškov postopka, predvsem hrambe in uničenja zaseženih ter odvzetih predmetov. Jasno je namreč določeno, da kršitelji plačajo vse stroške, ki so jih povzročili s svojim protipravnim ravnanjem. Tukaj predlagatelji pričakujejo višje prilive v proračun.

Predlog novele vsebuje tudi jasnejše določbe o prekršku neznatnega pomena glede izreka opozorila namesto represivnega ukrepa - tudi te bodo olajšale delo prekrškovnim organom, izhaja iz predloga novele. Zato pa pričakujejo večje število izrečenih opozoril, saj da dosedanja določba ni bila ustrezna glede na življenjske primere.

Sedaj veljavni zakon določa, da se lahko namesto izreka sankcije kršitelja opozori, če je storjeni prekršek neznatnega pomena in če pooblaščena uradna oseba oceni, da je glede na pomen dejanja opozorilo zadosten ukrep.

Novela pa te prekrške neznatnega pomena dodatno opredeljuje. Kot izhaja iz predloga novele, se za prekršek neznatnega pomena šteje prekršek, storjen v okoliščinah, v katerih velja za posebno lahkega ali pomeni neznatno nevarnost za javni red, pri njegovi storitvi pa ni nastala oziroma ne bo nastala škodljiva posledica.