Vlada je tako objavila predlog novele zakona o graditvi objektov in predlog novele zakona o prostorskem načrtovanju. Oba zakona spadata v paket ukrepov za spodbujanje gospodarske rasti. Tega je vlada potrdila konec maja.

Ena od ključnih pripomb domačih in tujih vlagateljev v Sloveniji so zamudni postopki pri pridobivanju gradbenih dovoljenj. Zamudni in zapleteni postopki so tudi eden od razlogov za nizko uvrstitev Slovenije na lestvicah gospodarske konkurenčnosti.

S predlagano novelo zakona o graditvi objektov se pospešujejo in skrajšujejo administrativni postopki s področja graditve. Postopki pridobitve gradbenega in uporabnega dovoljenja naj bi tako postali tudi cenejši.

Predlagane rešitve pa po navedbah ministrstva za infrastrukturo in prostor ne posegajo v sistem graditve in urejanja prostora, saj naj bi bilo to eno od pričakovanj javnosti, ki po prepričanju ministrstva državi upravičeno očita, da prepogosto spreminja sistemske rešitve s področja graditve.

Predlog novele med drugim predvideva ukinitev obvezne pridobitve projektnih pogojev. Investitor oziroma odgovorni projektant naj bi se tako lahko po novem samostojno odločil, ali bo pridobil projektne pogoje vseh ali le določenih soglasodajalcev ali jih sploh ne bo pridobil. Ostaja mu le obveznost, da pridobi soglasja k projektnim rešitvam v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Ukinila naj bi se tudi možnost prekinitve postopka izdaje gradbenega dovoljenja v primeru, da se soglasje izda po preteku roka za izdajo, s čimer bi se brez izjem uveljavilo načelo molka organa po preteku roka. Na ta način naj bi se zagotovila pravna varnost investitorjev v postopku pred samovoljnimi ravnanji soglasodajalcev po preteku vseh zakonsko določenih rokov.

V vseh primerih izdaje gradbenega dovoljenja se ukinja tudi obveznost razpisa ustne obravnave, tako da se odločitev o tem vprašanju prepušča upravnemu organu, kar omogoča hitrejši način seznanitev strank z nameravano gradnjo.

Če investitor z lastnikom zemljišča sklene pogodbo, ki mu podeljuje pravico graditi, bi po novem štelo, da se lastnik strinja z gradnjo.

Z natančnejšo definicijo objekta in jasnejšo opredelitvijo, kaj se šteje za povezanost s tlemi, bi se zmanjšalo tudi število objektov, za katere je treba pridobiti gradbeno dovoljenje.

Poleg tega bi se z definicijo vzdrževalnih del poenostavilo razumevanje pojma vzdrževanje objekta in odpravilo podvajanje definicije vzdrževalnih del.

S tem naj bi se se vrsto vzdrževalnih del odpravil dvom, ali je zanje treba pridobiti gradbeno dovoljenje. To naj bi občutno skrajšalo čas ter zmanjšalo stroške, potrebni za izvedbo vzdrževanja, ter med drugim omogočilo enostavna, npr. energetske prenove objektov.

S spremembo se med drugim uvaja tudi pravilo, da se za enostanovanjsko stavbo, zgrajeno na podlagi gradbenega dovoljenja, izda uporabno dovoljenje le, če investitor to izrecno zahteva.

Predlog naj bi tudi olajšal legalizacije objektov. Omogočil naj bi legalizacijo s pridobitvijo potrdila o uporabnem dovoljenju, če investitor ali lastnik objekta v dveh letih od uveljavitve tega zakona poda takšno zahtevo.

Predlog določa tudi objekte, za katere se takšno potrdilo lahko pridobi, pogoje za izdajo potrdila, pristojnost izdaje potrdil ter načelo mirovanja gradbenih inšpektorjev v času odločanja upravnega organa o vlogi za izdajo potrdila.

Takšno potrdilo bi lahko dobili objekti, ki so bili zgrajeni pred osamosvojitvijo Slovenije, in tisti, ki so bili zgrajeni pred letom 2003, če je bilo zanje izdano samo lokacijsko dovoljenje ali če so bili rekonstruirani, dozidani, nadzidani ali se jim je spremenila namembnost. Legalizirale naj bi se lahko tudi nestanovanjske kmetijske stavbe.

Osnovni cilj predloga novele zakona o prostorskem načrtovanju pa je odpraviti trenutne probleme v postopkih priprave občinskih prostorskih načrtov, ki jih je po Sloveniji izdelanih zelo malo.

S predlaganimi rešitvami naj bi se omogočila njihova čim hitrejša priprava in njihovo poznejše delno spreminjanje in dopolnjevanje, pa tudi priprava, spreminjanje in dopolnjevanje drugih prostorskih aktov, s katerimi bi občine zagotovile ustrezne pravne podlage za izvedbo razvojnih projektov in za večja investicijska vlaganja.