Poslanci so pri novelah, ki se obravnavajo po nujnem postopku, z nekaj spremembami odpravili manjše nejasnosti v vladnem predlogu. Predsednik protikorupcijske komisije Goran Klemenčič je ob tem je opozoril na "postopkovno problematičnost danes obravnavanih zakonov", predvsem zaradi hitrosti sprejemanja zakona in posledičnega krajšega časa za javno razpravo.

Minister za kmetijstvo Franc Bogovič je dejal, da gre pri noveli zakona o kmetijstvu za manjše spremembe zakona, ki pa bi odpravile administrativne ovire in zmanjšale stroške. Ob izvajanju zakona se je namreč pojavilo nekaj področij, ki niso ustrezno urejena, predvsem v delu, ki ureja upravni postopek.

Ker so podatki upravičencev o transakcijskem računu upravičencev velikokrat zastareli, se bo to uredilo z vzpostavitvijo ustreznih zbirk podatkov. V sedanjih predpisih, ki urejajo vračilo subvencij, ni urejena možnost obročnega odplačevanja dolga, predlog novele pa zajema tudi te rešitve, je pojasnil Bogovič.

Poslanci niso imeli vsebinskih pomislekov o zakonu, odbor pa je ministrstvu za kmetijstvo in okolje predlagal, da se še letos uredi financiranje javnih služb na področju kmetijstva, ki jih izvaja Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS). Novi predsednik KGZS Cvetko Zupančič je namreč opozoril, da zbornica nima pripomb na samo vsebino zakona, vendar pa se jim odpira vprašanje glede financiranja javnih služb v okviru zbornice.

Z novelo zakona o vodah pa se bodo po mnenju predlagateljev uredila najbolj pereča vprašanja na področju vodovarstvenih območij, poenostavil pa se bo postopek podeljevanja vodnih pravic in uredila poenostavitev prenosa vodnih pravic. Novela med drugim omogoča poenostavitev postopka podelitve vodnega dovoljenja za lastno oskrbo s pitno vodo in pridobivanje toplote v enostanovanjski stavbi za lastne potrebe, je pojasnil Bogovič.

Dušica Majer iz KGZS je izpostavila, da predlog novele pušča odprtih nekaj vprašanj. Zakon namreč po njenem mnenju daje podlago za nadomestna zemljišča ali denarno nadomestilo, vendar pa teh ni vedno dovolj, denarno nadomestilo pa je opredeljeno kot državna pomoč, kar je po njenem mnenju nepravilno.

Janko Veber (SD) je ob tem izrazil ogorčenje, da se zakon o vodah obravnava po nujnem postopku. "Predlog sprememb sicer res odpravlja administrativne ovire pri podeljevanju vodnih pravic, vendar pa ne ščiti javnih pravic," je izpostavil. Z njim se je strinjal tudi Gašpar Gašpar Mišič (Pozitivna Slovenije). Roman Žveglič (SLS) pa je dejal, da bo treba za zagotovitev pitne vode sprejeti še bolj drastične ukrepe.

Novela zakona o prostorskem načrtovanju pa je namenjena uvajanju rešitev, ki bodo razbremenile vse ravni odločanja v postopkih priprave občinskih prostorskih aktov. Namestnica generalnega direktorja direktorata za prostor Tanja Bogataj je pojasnila, da sistem v določenih delih deluje zelo togo in neživljenjsko, zato so nujne spremembe. Novela zakona se v nekaterih delih dotika tudi pristojnosti odbora DZ za kmetijstvo.

Na področju prostorskega načrtovanja je bistvena sprememba ta, da ministrstvo ne bo več potrjevalo občinskih prostorskih načrtov, uveljavljajo se vnaprejšnje splošne smernice in možnost kratkega postopka spremembe podrobnih občinskih prostorskih načrtov ter sočasna obravnava okoljskega poročila.

Kornelija Marzelj iz Urada varuha človekovih pravic je opomnila, da bodo imele občine še večje pristojnosti in možnost "diskrecijskega odločanja". "Občinskim svetnikom bo podana prevelika možnost zlorab," je poudarila. Katarina Hočevar (Državljanska lista) je dejala, da se ne sme posploševati takšnih očitkov o koruptivnosti občinskih funkcionarjev.

Vlada je sicer sprva v predlog novele vključila tudi legalizacijo nedovoljene gradnje v primerih, ko ta ne pomeni degradacije okolja in ne predstavlja konflikta med lastniki prostorov, vendar je bilo kasneje odločeno, da bo glede tega jeseni pripravljen poseben zakon.

Odbor se je podprl tudi predlog stališča vlade do reforme skupne kmetijske politike. Vlada namreč ocenjuje, da poročilo o napredku v zvezi s predlogi za reformo in kompromisni predlogi predsedstva o skupni kmetijski politiki do leta 2020 predstavljajo dobro osnovo za nadaljevanje pogajanj.