STA novice / Odbor DZ čez novelo zakona o graditvi objektov

Namen novele je pospešiti in skrajšati administrativne postopke s področja graditve, je povedal državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo in prostor Igor Šalamun.

Novela med drugim odpravlja obveznost pridobitve projektnih pogojev - odločitev o tem je prepuščena projektantu. Poleg tega se skrajšujejo roki za izdajo soglasij in uvaja načelo molka organa, po katerem se šteje, da je soglasje izdano, če se organ v določenem roku ne izreče.

Predlog novele tudi spreminja definicijo vzdrževalnih del, predvsem z namenom olajšati energetsko prenovo stavb. Mogoča bo gradnja stavb, ki se samooskrbujejo, kadar se uporabijo energetsko in okoljsko učinkovitejše rešitve ali kadar komunalna oprema ni zgrajena.

Po predlogu bodo uvedli pravilo, da se za enostanovanjsko stavbo, zgrajeno na podlagi gradbenega dovoljenja, izda uporabno dovoljenje samo, če investitor to izrecno zahteva.

Investitor bo po novem tudi sam izbral odgovornega vodjo projekta, revidiranja in gradbišča. Predlog tudi ukinja obveznost revizije projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Zakonodajno-pravna služba DZ je opozorila, da se spremembe nanašajo tudi na člene, ki jih novela ne spreminja ter da bo zakon notranje neusklajen. To bi vneslo pravno negotovost in zmanjšalo pravno varnost, opozarja.

Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije, Inženirska zbornica Slovenije ter več fakultet in strokovnih društev so v skupnem mnenju med drugim opozorili, da se to zakonodajo ves čas parcialno spreminja, brez potrebnih analiz.

Menijo, da so nekatere rešitve v predlogu nejasne. Ne strinjajo se z ukinitvijo potrebe po pridobitvi uporabnega dovoljenja za enostanovanjske stavbe, predvsem zaradi gradnje za trg, predlog tudi ne opredeljuje, kakšne te enostanovanjske stavbe so. Menijo, da se je obvezna revizija v praksi pokazala za koristno; predvsem je to pomembno v primeru potresa, požarov, naravnih nesreč.

Šalamun je dejal, da so določena opozorila zakonodajno-pravne službe upoštevali, nekaterih pa niso mogli, ker členi niso odprti ali ker s spremembami ne bi dosegli želenih ciljev. Glede gradnje enostanovanjskih objektov za trg in pridobitve uporabnega dovoljenja je dejal, da varnost kupcev ureja zakon o varstvu kupcev.

Branko Marinič (SDS) je glede opozoril zakonodajno-pravne službe dejal, da služba poslancem pomaga pri odločitvah, da pa njeno mnenje "ni sveta odločitev, ki jo morajo poslanke in poslanci sprejemati", glede opozoril stroke pa je menil, da se je članstvo v zbornicah spremenilo v določen privilegij in da želi predlagatelj omejiti posamezne privilegije.

Člani odbora iz opozicijskih strank so menili, da bi bilo treba zakon spreminjati po rednem postopku. Renata Brunskole (Pozitivna Slovenija) je dejala, da je treba resno vzeti opozorila stroke in zakonodajno-pravne službe ter stroko v večji meri vključiti v pripravo novele. Srečko Meh (SD) se je med drugim zavzel za pripravo analize, zakaj izvajanje veljavnega zakona ni dobro, Marija Plavčak (DeSUS) je opozorila na morebitne primere povezanosti investitorja, projektanta in nadzorne osebe.

Danijel Krivec (SDS) je dejal, da so zakon v preteklosti spreminjali po rednem postopku in s sodelovanjem stroke, pa ni bilo dobre rešitve. Glede revizij je menil, da niso prinesle rezultatov pri gradnji, glede pridobivanja uporabnega dovoljenja za enostanovanjske stavbe pa je menil, da bo investitor v primeru gradnje za trg to dovoljenje pridobil. Meni, da novela izboljšuje postopke, ki da so doslej predstavljali ovire in zamegljevali odgovornost.