Zakon uvaja kar nekaj novosti, med najpomembnejšima pa je Šušteršič izpostavil uvedbo izvršnice in administrativno poenostavitev instrumenta obveznega pobota.

Izvršnica je listina, ki vsebuje v evrih navedeno denarno obveznost dolžnika. Izda jo dolžnik, njenemu imetniku pa omogoča, da se neposredno poplača iz sredstev na kateremkoli računu dolžnika pri katerikoli banki v Sloveniji, je pojasnil Šušteršič. Imetnik izvršnice bo tako lahko ob zapadlosti plačila papir prinesel v dolžnikovo banko, kjer bo poplačan.

V kolikor denarja na računu ne bo, bo banka o izvršnici obvestila vse ostale slovenske banke, pri katerih ima dolžnik račun. Banke bodo tako do poplačila dolga dolžniku onemogočile razpolaganje s sredstvi, pojasnjuje minister. Dejansko gre za to, da imamo "izvršljiv instrument, ki je hiter, učinkovit in ne zahteva ne sodne poti, ne stroškov". Papir bo sicer zahteval overitev pri notarju.

Med novostmi Šušteršič izpostavlja še poenostavitev mehanizmov obveznega večstranskega pobota medsebojnih obveznosti, ki ga izvaja Agencija RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes). Obvezni pobot bo poslej na primer veljal le za terjatve nad 250 evrov.

"Upoštevali smo pripombe iz prakse," je poudaril Šušteršič in na pritiske dela gospodarstva, naj se obvezni pobot ukine, odgovoril, da je zlasti pri malih podjetjih instrument neke rezultate dal. "Če bo izvršnica delovala, kot si zamišljamo, pa ga bomo lahko morda v prihodnosti ukinili," je še pojasnil.

Vlada je iz zakona še črtala doslej veljavni najdaljši dovoljeni plačilni rok za posle med gospodarskimi subjekti, ki je bil 120 dni. Kot je pojasnil Šušteršič, je namreč absolutno omejitev v praksi marsikdo začel jemati kot normalni plačilni rok, kar je botrovalo še kasnejšim plačilom. Sedaj bo pri tem svoboda povsem prepuščena podjetjem.

Poslanec Pozitivne Slovenije (PS) Alojz Potočnik je sicer izrazil dvom v predpostavko, da so zamude pri plačilih namerne in špekulativne. "Razlog za dolge plačilne roke je pomanjkanje realnega denarja in realnih poslov," je prepričan. Podobno je izpostavil njegov strankarski kolega Stanko Stepišnik, ki izpostavlja, da izvršnica odpravlja le posledice, ne pa tudi vzrokov za plačilno nedisciplino. "Več energije, znanja in aktivnosti bi bilo treba posvetiti odpravljanju kreditnega krča in nelikvidnosti," je menil.

Poslanec PS Gašpar Gašpar Mišič je opozoril, da izvršnica predstavlja le skrajšan postopek sodne izvršbe, ne nudi pa garancije, da bo izvajalec dejansko dobil plačilo. Poslanec Slovenske ljudske stranke (SLS) Jakob Presečnik pa je izrazil bojazen, da bo tam, kjer je konkurenca za posel velika, posel dobil tisti dobavitelj, ki izvršnice ne bo zahteval.

Šušteršič se je s kritiki strinjal, da izvršnica ne bo ustvarila denarja, ki ga ni. "Zagotavlja pa večjo varnost plačil tam, kjer denar je," je izpostavil in dodal, da iz prakse poznamo primere, ko so podjetja likvidna, a se izogibajo plačilu. Poudaril je še, da je gre za prostovoljni instrument, ki bo omogočal neko selekcijo.

"Če se bo nek dolžnik izogibal izdaji izvršnice, bo zelo jasno, da so to verjetno dolžniki, s katerimi je treba biti previden," je pojasnil Šušteršič. "Dobri dolžniki bodo s tem, da bodo izdali izvršnice, lahko signalizirali svojo kakovost."

Predlog zakona je sicer prejel močno podporo članov odbora.