DZ je namreč v tem obdobju zasedal na petih rednih in kar 17 izrednih sejah. Vse seje skupaj so trajale 36 dni oziroma skoraj 203 ure. Ob 293 zastavljenih poslanskih vprašanjih in pobudah so poslanci v tem času obravnavali 134 točk dnevnega reda in sprejeli 71 zakonov, sprememb zakonov in ratifikacij ter 80 drugih različnih aktov. Večino, kar 35 zakonskih besedil je DZ sprejel po nujnem postopku, 22 po skrajšanem, le tri pa po rednem. Zato so se pojavljali številni očitki, da sta vlada in DZ zaobšla ustaljene demokratične postopke.
Virant priznava, da so se ukrepi za izhod iz krize pripravljali in sprejemali zelo hitro, a je prepričan, da je bilo hitro in odločno ukrepanje v tem času nujno, zato s to statistiko nima večjega problema. Tudi primerjave z začetkom prejšnjega mandata kažejo, da večjih odstopanj ni, je za STA dejal predsednik DZ. Tudi sam sicer meni, da je "šlo proti koncu morda malo predaleč", na zadnji izredni seji pa ga je zmotil tudi omejen čas razprave, ki so ga izglasovali vodje poslanskih skupin koalicije.
Za jesen tako predsednik DZ napoveduje, da bo tudi prek svoje poslanske skupine več pozornosti posvetil temu, da se zakonodajni tempo umiri, saj sta prva nujna sklopa zakonov že pod streho. Državljanska lista ima namreč "usodnih sedem glasov", ki odločajo, ali se nujni postopek izglasuje ali ne.
Zadovoljen pa je, da so dve "kapitalni" točki, odločanje o vnosu fiskalnega pravila v ustavo ter o Slovenskem državnem holdingu, preložili na jesen. Zavrnitev fiskalnega pravila bi namreč po Virantovih besedah državi povzročila škodo, če pa bi zaradi vezave zaupnice na fiskalno pravilo padla še vlada, bi se "znašli v veliki godlji". Virant je sicer prepričan, da premier Janez Janša tudi jeseni ne bi smel vezati zaupnice na fiskalno pravilo, saj bi bilo to nespametno.
Sicer pa je delo DZ v prvem polletju zaznamovalo tudi vsepovsod navzoče varčevanje. Tako so z vsemi varčevalnimi ukrepi na račun parlamenta v proračunu po Virantovih besedah prihranili približno dva milijona evrov na leto. Kot pravi predsednik DZ, je največji varčevalni udarec gotovo novela zakona o poslancih, ki znižuje in skrajšuje čas prejemanja poslanskega nadomestila. Ta zakon je sicer v ustavni presoji, ki so jo zahtevali poslanci Pozitivne Slovenije skupaj s poslancema Srečkom Mehom (SD) in Ivanom Vogrinom (nepovezani poslanec).
Poleg tega so se poslancem - enako kot celotnemu javnemu sektorju - znižale plače, za polovico so znižali stroške reprezentance, za tretjino pa tudi limite za mobilno telefonijo. Oklestili so tudi mednarodno dejavnost, saj se poslanci večinoma udeležujejo le tistih dogodkov v tujini, pri katerih država nima nobenih stroškov. Temu se je sicer del poslancev uprl, saj so prepričani, da se s tem krni njihova funkcija.
A Virant je prepričan, da je zniževanje stroškov na tem področju neizogibno. "Udeležba na skupščini Interparlamentarne unije v Ugandi in Kanadi zanesljivo ne bi prinesla Sloveniji take dodane vrednosti, kot bi bili visoki stroški," pravi. Dodaja, da ne drži, da so mednarodno dejavnost popolnoma prekinili. Poslanci so se sicer v tem mandatu udeležili 26 dejavnosti na področju multilateralnih institucij ter 30 multilateralnih in pet bilateralnih dogodkov v tujini.
Kljub varčevanju pa bodo med parlamentarnimi počitnicami v parlamentu potekala obnovitvena in vzdrževalna dela, za kar bodo namenili 325.000 evrov. Med drugim bodo rekonstruirali dvigala, zamenjali nosilce strešne konstrukcije, prebelili nekaj prostorov, servisirali stole v veliki dvorani in popravili poškodovane talne obloge. Virant pravi, da so investicije "zreducirali na nujni minimum" ter da nič od tega ne predstavlja luksuza.
Ta sklic državnega zbora so zaznamovale tudi številne afere, ki so izbruhnile ob razkritjih domnevno neetičnega ravnanja poslancev, a so vsi še vedno na svojih položajih. Virant s tem ni zadovoljen, saj bi morali poslanci, če se pojavijo dovolj jasni dokazi o hujši kršitvi zakona ali etičnih pravil, po njegovem mnenju odstopiti. A dodaja, da sta v primerih nekdanjega poslanca DL Ivana Vogrina in nekdanjega poslanca DeSUS Ivana Simčiča odreagirali vsaj stranki in ju izključili iz poslanskih skupin, medtem ko poslanca PS Mitja Meršol in Borut Ambrožič ter poslanec SDS Branko Marinič "veselo nadaljujejo z delom v svojih poslanskih skupinah".
Sicer pa je po oceni predsednika DZ v tem mandatu manj sovražnega in žaljivega govora kot v preteklosti. "Poslanci, ki so bili znani po teh nizkotnih izjavah, so na srečo ostali pred vrati parlamenta," pravi. Njegova prizadevanja za sprejem etičnega kodeksa pa očitno ne bodo obrodila sadov. Virant namreč pravi, da v poslanskih skupinah za to ne kažejo navdušenja, saj se bojijo, da bi se lahko izrodil v politično obračunavanje.