Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) v pismu, ki so ga na ministrstvu za finance prejeli minulo sredo, Slovenijo opozarja na pomanjkljivosti v predlogu zakona ter na odsotnost varovalk pred neposrednim vplivom politike na upravljanje podjetij v državni lasti.

"Treba se je zavedati, da je holding podjetje v državni lasti - in ne vladna agencija - in smernice OECD določajo, da morajo biti člani odbora sposobni 'objektivne in neodvisne presoje'," so zapisali in dodali, da je treba veliko pozornosti nameniti temu, da parlamentarno izvoljeni člani niso povezani z izvršilno vejo oblasti.

Šušteršič je v današnji izjavi za nekatere medije povedal, da pismo OECD ne govori neposredno o političnem kadrovanju, temveč le o tem, da člani nadzornega sveta ne bi smeli biti povezani z izvršno vejo oblasti. "Nam se je to zdelo samo po sebi razumljivo, zato smo pripravili ustrezno dopolnilo in mislim, da je zadeva urejena," je dejal minister.

V OECD so sicer izpostavili tudi pozitivne strani predloga zakona. Pozitivne korake po njihovem mnenju predstavljajo določba o oblikovanju smernic upravljanja naložb, triletna strategija upravljanja naložb ter to, da je ministrstvo za finance odgovorno za pripravo strategije in njeno posredovanje vladi in DZ. Za dobro prakso se je izkazala tudi določba, da se za holding uporabljajo določbe zakona o gospodarskih družbah, če ni s tem zakonom drugače določeno.

Šušteršič ugotavlja, da so pozitivne plati, ki jih izpostavlja OECD, sistemske narave, medtem ko so pripombe, ki po njegovih besedah govorijo o potencialnih slabostih, takšne, da so vse uredili že z dopolnili k predlogu zakona. Pri pripombah gre po Šušteršičevem mnenju za izboljšanje zakonskega besedila in jih zato ni bilo težko dodati v besedilo.

Glede predloga, da se na holding prenese slabe naložbe bank, v OECD menijo, da to ne sledi praksi, ki so jo uporabile druge države, ki so v ta namen ustanovile ločene subjekte, da omejijo povečane obveznosti in vnesejo strokovno znanje za nadzor nad sanacijo. "Če Slovenija ne želi slediti tem zgledom, bodo potrebni pristopi za zagotavljanje odgovornosti in transparentnosti takšne dejavnosti, na primer z odprtjem ločenih transakcijskih računov slabe banke," so opozorili v OECD.

Minister pojasnjuje, da je pri reševanju problematike slabih terjatev možnih več rešitev in pogovori s parlamentarnimi strankami bodo zato še potekali.

Šušteršič pravi, da so želeli v vladi le pokazati, da imajo pripravljeno rešitev, v katero smer bo šlo reševanje problematike. Ta smer še naprej ostaja reševanje problematike zunaj bank na izbrani državni instituciji.

Vladi se je reševanje slabih terjatev znotraj holdinga zdela najbolj ustrezna rešitev, OECD pa temu po njegovih ugotovitvah izrecno ne nasprotuje. Minister pravi, da bi odgovornost, preglednost in ločeno izvajanje operacije prenosa slabih terjatev tako ali tako zagotovili.

Kakšen bo končni način sanacije bančnih bilanc, je odvisno od pogovorov, ki bodo potekali v okviru posebne delovne skupine, sestavljene iz predstavnikov parlamentarnih strank. "Pomembno je, da do načina za reševanje pridemo čim prej in da je zanj minimalen konsenz," pravi minister. "Če bo poseben sklad ali agencija, bo pa tako," dodaja.

Minister je pojasnil, da so na ministrstvu, takoj ko je bil zakon vložen v DZ, poskrbeli za prevod in ga poslali OECD. Ministrstvo je za mnenje organizacije zaprosilo samo, s strani sekretariata OECD pa so pismo dobili minulo sredo zvečer po elektronski pošti.

Organizacijo so vprašali, če lahko mnenje predstavijo poslancem in vodjem parlamentarnih strank na četrtkovem sestanku. Ker je bil odgovor pozitiven, so pismo prevedli, ga povzeli in pripravili tudi ustrezna dopolnila. Šušteršič pravi, da jih je negativen odziv v DZ presenetil, saj ocenjujejo, da je "mnenje OECD v osnovi pozitivno".