Na ministrstvu za finance so STA povedali, da javnosti o posameznih srečanjih delovnih skupin in zaključkih ne nameravajo obveščati, saj gre za redne delovne sestanke, ter da bodo javnost z vsebinskimi pojasnili seznanili po zaključenem usklajevanju.

Kot je STA povedal vodja poslanske skupine Državljanske liste Rihard Braniselj, ki je sodeloval na sestanku delovne skupine za reševanje slabih terjatev bank, so opravili uvodno razpravo o tem, glede česa se lahko poenotijo, katere podatke še potrebujejo za delo in o tem, kdaj se naslednjič sestanejo. O natančnem datumu ni želel govoriti, je pa dejal, da bo to zelo kmalu.

Braniselj je ocenil, da stališča sodelujočih niso daleč narazen, in dejal, da bodo skupaj spoštovali najboljšo možno strokovno rešitev.

Ta delovna skupina naj bi do sredine avgusta dosegla soglasje glede ustrezne načina in ureditve reševanja slabih terjatev.

V SLS glede slabih terjatev po besedah poslanca Jakoba Presečnika, ki bo sicer sodeloval v skupini o fiskalnem pravilu, menijo, da je treba takoj najti soglasje, s kakšnim postopkom bodo sanacijo izvedli. Za SLS ohranitev trenutnega položaja ne pride v poštev, saj gospodarstvo ne more čakati na dolgoletno postopno čiščenje bančnih bilanc. Ukrepati je treba takoj, trenutno pa je na mizi več scenarijev, je Presečnik danes zapisal v odgovoru na novinarska vprašanja.

V Pozitivni Sloveniji (PS) glede posojil bank menijo, da bi morala država kot lastnik banke reči, kaj naj naredi z delnicami, ki jih je zasegla zaradi posojil v letih 2004 do 2008. Kot je danes na novinarski konferenci v Ljubljani dejal Zoran Janković, so vsa tajkunska posojila nastala v prvem mandatu Janeza Janše.

Danes se je na uvodnem srečanju sestala tudi delovna skupina za upravljanje državnega premoženja, ki naj bi uskladila predlog zakona o Slovenskem državnem holdingu.

V SLS pravijo, da oblikovanje holdinga sovpada s prepričanjem stranke, da Slovenija prvič dejansko dobi neko srednjeročno strategijo upravljanja s svojim imetjem. V SLS podpirajo spremembe v smeri, da država ne beži pred odgovornostjo, temveč jasno določi vizijo za posamezne naložbe države, jih razdeli na posamezne segmente (strateške naložbe, portfeljski deleži ...) in jih tudi aktivno upravlja, je dejal Presečnik.

V PS po Jankovićevih besedah ne nasprotujejo holdingu, ne bodo pa v stranki odstopili od dveh stališč. Zahtevali bodo, da premoženje ostane jasno, pri čemer po njegovem mnenju ne gre skupaj dajati Slovenske odškodninske družbe in Kapitalske družbe, saj imata vsaka svoj namen.

Tudi nadzorni svet holdinga bi moral biti neodvisen, pravi Janković in dodaja, da bi lahko od devetih članov tri imenovala koalicija, dva opozicija, nekaj socialni partnerji, enega bi predlagala zbornica. Nikakor pa se ne strinja, da bi jih volil DZ. Janković ocenjuje, da se je minister za finance Janez Šušteršič s svojimi dopolnili zelo približal predlogu zakona o holdingu, ki ga je vložila PS.

Z delom pa še ni začela delovna skupina za fiskalno pravilo, ki bo preučila možnost zapisa fiskalnega pravila v okviru izvedbenega zakona, ki bi ga lahko DZ na podlagi spremembe člena ustave sprejela z dvotretjinsko večino.

Presečnik ocenjuje, da so glede fiskalnega pravila strokovnjaki svoje že povedali, pa pa se zapleta v politiki, in sicer zaradi določenih političnih zamer v preteklosti.

V SLS ocenjujejo, da je ta ustavna sprememba izrednega pomena za srednjeročno prihodnost države, saj bi bila dokaz tujini, da j Slovenija sposobna doseganja političnega soglasja tudi pri ključnih reformnih ukrepih ter da je orodje za vzdržnost svojih javnih financ pripravljena zapisati v ustavo in se s tem obvezati k finančni disciplini.