STA novice / Vlada spreminja davčne zakone za poenostavitev in objavo dolžnikov

Kot je na novinarski konferenci po seji vlade povedal finančni minister Janez Šušteršič, z novelo zakona o davčnem postopku pripravljajo pravne podlage za objavo davčnih dolžnikov, tudi z imenom. "Davčna uprava bi po tem sistemu lahko objavila davčne dolžnike, ki dolgujejo več kot 5000 evrov davka in kjer ta dolg obstaja vsaj tri mesece," je povzel.

Po njegovih besedah bi se ta novost uveljavila v začetku prihodnjega leta, prva objava davčnih dolžnikov pa bi bila tri mesece po uveljavitvi zakona. "Tako ima vsak ima čas, da preveri, ali je na seznamu ali ne. To je po vzoru drugih držav dobra vzpodbuda za poravnavo davčnih obveznosti," je nanizal minister.

Predlog novele zakona o dohodku pravnih oseb prinaša pavšalno obdavčitev za male podjetnike, s čimer se bodo po Šušteršičevih besedah postopki poenostavili, ugotavljanje njihove davčne obveznosti pa bo postalo bolj predvidljivo.

Podjetja, ki letno ustvarijo manj kot 50.000 evrov prihodkov, bodo imeli možnost, da vstopijo v ta sistem. To pomeni, da jim ne bo treba dokumentirati dejanskih stroškov, ampak se jim bo priznal normirani strošek v višini 70 odstotkov od prihodkov, razlika pa se bo obravnavala kot njihov prihodek in se bo nanj obračunal davek, ki letos znaša 18 odstotkov, v prihodnjih letih pa se bo postopoma zniževal, je spomnil.

Druge spremembe se nanašajo na zmanjševanje odstotka izgube, ki jo lahko podjetje uveljavlja, in sicer na 50 odstotkov osnove za davek od dohodka pravnih oseb. To bo učinkovalo šele pri obračunih v letu 2014, v državni proračun pa naj bi prineslo dodatnih 25 milijonov evrov. Poleg tega se v predlogu še širi namen izdatkov, ki se pri donacijah lahko uveljavljajo kot olajšavo. Te bodo usmerjene v dejavnost prostovoljcev.

Predlog novele o davčnem postopku prinaša tudi predlog, da se prepove uporaba računalniških programov v blagajnah, ki omogočajo brisanje podatkov. S tem želimo onemogočiti brisanje podatkov, s čimer se nekateri izogibajo davkom. Če pa kje ti programi ostanejo, morajo omogočati sledenje, kaj je bilo popravljeno, je sklenil Šušteršič.