STA novice / Po oceni sindikatov še vedno odprta skoraj vsa ključna vprašanja pokojninske reforme (tema)

Medtem ko delodajalska stran že od začetka pogajanj 19. septembra opozarja zlasti na nujnost čim prejšnjega sprejetja pokojninskega zakona in je vsaj v javnosti s svojimi pričakovanji manj zahtevna, pa sindikati izpostavljajo več točk, ki jih je po njihovem prepričanju nujno treba rešiti.

Sindikati za varovalko pri usklajevanju pokojnin

Po zahtevah iz sindikalnih vrst naj se v predlog vrne varovalka, po kateri bi se pokojnine usklajevale najmanj z rastjo cen življenjskih potrebščin. Ta varovalka je iz predloga izginila brez pojasnil, opozarjajo.

Uskladitev pokojnin bi se po predlogu novega pokojninskega zakona izvedla enkrat letno na podlagi rasti povprečne mesečne bruto plače in povprečne rasti cen življenjskih potrebščin. Rast plač bi se upoštevala v 60 odstotkih, rast cen življenjskih potrebščin pa v 40 odstotkih.

V pokojninskem zakonu je treba po ocenah iz sindikalnih vrst tudi določiti varovanje najnižjih pokojninskih osnov oz. spodnji prag, pod katerega najnižje pokojninske osnove ne morejo pasti. Glede na to, da bodo najnižje pokojninske osnove padale, je določitev spodnjega praga nujna, poudarjajo.

Za blažji prehod žensk v novi sistem

Sindikati opozarjajo, da je predlagana reforma še zlasti neprijazna do žensk, ki so po veljavni reformi iz leta 1999 še vedno v prehodnem obdobju. V slednjem se zahtevana starost za ženske vsako leto podaljša za štiri mesece, zahtevana pokojninska doba pa za tri mesece. V letošnjem letu se bo pri 37 letih in devetih mesecih izteklo prehodno obdobje glede zahtevane pokojninske dobe, v letu 2013 pa je pri 57 letih in osmih mesecih predviden iztek prehodnega obdobja glede zahtevane starosti.

Po predlogu nove reforme pa ženska že v prvem letu predvidene uveljavitve, torej v letu 2013, dobi pravico do starostne pokojnine pri 63 letih in šestih mesecih. V letu 2014 dobi pravico do starostne pokojnine pri 64 letih in v letu 2015 pri 64 letih in šestih mesecih.

Za varstvo pričakovanih pravic za brezposelne

Sindikati opozarjajo na varstvo pričakovanih pravic za brezposelne delavce, ki so pred upokojitvijo. Po predlogu vlade se bodo lahko vsi, ki so bili 10. oktobra vključeni v obvezno zavarovanje na podlagi plačila prispevkov do izpolnitve pogojev za upokojitev, ki jim jih plačuje zavod za zaposlovanje, in so v tem času dopolnili pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, lahko upokojili po veljavnem pokojninskem zakonu.

Toda med sindikati je slišati opozorila, da 10. oktober ni ustrezno izbran datum. Predlagajo, da bi bil presečni datum dan uveljavitve novega pokojninskega zakona.

Prav tako kot na pravice brezposelnih delavcev že od samega začetka opozarjajo na vprašanje tistih, ki so začeli delati pred 18. letom starosti. Starostna meja za izpolnitev pravice do starostne pokojnine naj se zniža za celoten čas dela pred dopolnjenim 18. letom starosti, predlagajo sindikati. Vlada zdaj namreč predlaga le šest mesecev za vsako leto, prebito v zavarovanju pred 18. letom starosti.

Po veljavnem zakonu iz leta 1999 se starostna meja zniža za ves čas trajanja obveznega zavarovanja pred dopolnjenim 18. letom starosti, vendar pa ta ugodnost velja le za ženske, medtem ko moški v določbo niso vključeni.

Po opozorilih sindikatov bodo pokojnine nižje

Po predlaganem pokojninskem zakonu se spreminja tudi obdobje za izračun pokojninske osnove, ki bi vključevalo zaporednih 24 let zavarovanja, medtem ko je po veljavni ureditvi zajetih 18 let. Glede na to, da se pri izračunu pokojninske osnove upoštevajo vse plače oziroma zavarovalne osnove od leta 1970 naprej, se ne morejo šteti v nominalnih zneskih, temveč se po predlogu z valorizacijskimi količniki preračunajo na raven povprečnih plač in pokojnin v letu pred letom, v katerem se pravica do pokojnine uveljavi. Valorizacijske količnike vsako leto objavi minister za delo v soglasju z ministrom za finance.

Valorizacijski količniki bi se vsako leto določili na novo. Po predlogu pokojninskega zakona bi se izračunali tako, da se povprečna plača na zaposleno osebo, izplačana za leto pred letom, za katerega so določeni količniki, pomnoži s količnikom 0,732. Dobljeni znesek se nato deli s povprečno plačo na zaposleno osebo, izplačano za posamezno koledarsko leto.

Po predlogu znaša odmerni odstotek za 40 let pokojninske dobe za moške 78 odstotkov, za ženske pa 82 odstotkov.

Izračunov, kaj bi pokojninska reforma pomenila za višino pokojnine posameznika, sindikati od vlade še niso dobili in jih pričakujejo čim prej. Po njihovih izračunih pa bi to prineslo od štiri do osem odstotkov nižje pokojnine, zato se zavzemajo za rešitve, ki bi to preprečile.

Pogajanja o pokojninski reformi se bodo nadaljevala v ponedeljek.