STA novice / Komisar Ciolos: Krčenje proračuna lahko razvodeni kmetijsko reformo (intervju)

V petek boste obiskali Slovenijo, prvič v vlogi evropskega komisarja za kmetijstvo. Kaj je namen vašega obiska?

Veseli me, da bom kot komisar za kmetijstvo končno prvič obiskal Slovenijo. Lani smo nekajkrat načrtovali obisk, ki pa smo ga morali nato v zadnji minuti odpovedati. Stališča in prioritete Slovenije glede reforme skupne kmetijske politike seveda poznam iz rednih pogovorov z ministrom in uradniki na ministrstvu v Bruslju, a takšni obiski so zame priložnost, da slišim stališča neposredno od različnih udeležencev v Sloveniji, pa tudi da sam pojasnim zamisli za našimi predlogi in izpostavim širši politični kontekst v EU 27 članic. S tega vidika bo konferenca o prihodnosti skupne kmetijske politike v Krškem idealna priložnost za srečanje z vsemi glavnimi igralci.

Glavna tema obiska bo torej reforma skupne kmetijske politike. Ciprsko predsedstvo je nedavno razgrnilo kompromisni predlog za prihodnji večletni evropski proračun za obdobje 2014-2020, ki predvideva horizontalno znižanje sredstev za najmanj 50 milijard evrov. Rezi se torej obetajo tudi v obeh stebrih skupne kmetijske politike, pri neposrednih plačilih in razvoju podeželja. Kaj menite o tem predlogu?

Komisija je jasno povedala, da se z mnogimi vidiki zadnjega dokumenta predsedstva o prihodnjem proračunu EU ne strinja. Menim, da smo predlagali zelo uravnotežen proračun - zamrznitev porabe na ravni leta 2013, ki v realnem smislu pomeni približno 12-odstotno znižanje do leta 2020 - upoštevajoč vključitev Hrvaške. Ne smemo pozabiti, da je proračun za skupno kmetijsko politiko za leto 2013 v realnem smislu bolj ali manj na enaki ravni kot leta 1992 - čeprav se je število kmetov več kot podvojilo!

Pa vendar, kako odgovarjate kritikom, ki trdijo, da gre še vedno vse preveč evropskega denarja za kmete ter da je skupna kmetijska politika neučinkovita in zastarela?

Skupna kmetijska politika letos praznuje 50 let. Bolj kot katera koli druga politika je temeljni kamen evropske integracije; odločitev, naj se kmetijska politika financira iz Bruslja, ne iz nacionalnih ali regionalnih proračunov, je bila sprejeta že dolgo časa nazaj. Če pogledate javno porabo iz vseh virov, je podpora kmetijstvu še vedno občutno pod odstotkom bruto domačega proizvoda, je pa res, da večinoma pride iz proračuna EU.

Kritiki ne bi smeli podcenjevati razsežnosti reforme skupne kmetijske politike v minulih letih - še posebej leta 1992 z uvedbo neposrednih plačil in leta 2003 z uvedbo pravil, da neposredna plačila niso vezana na proizvodnjo. In sedaj, v letih 2013 in 2014, načrtujemo naslednji ključni korak k bolj pošteni, vzdržni in učinkoviti porabi sredstev. Razvodenitev proračuna prinaša tveganje, da bo razvodenela tudi reforma.

Kakšne priložnosti prinaša reforma skupne kmetijske politike majhnim članicam EU, kot je Slovenija? Na kaj bi se morala osredotočiti Slovenija?

Ključno je poudariti, da v EU s 27 članicami ni več enega samega "modela" kmetijstva. Pravzaprav je raznolikost vrst kmetijstva ena od prednosti evropskega kmetijstva. Spremembe politike v zadnjih letih so kmetom zagotovile veliko več prožnosti in jim omogočile, da se odločajo o proizvodnih prioritetah na podlagi signalov s trga, ne političnih izbir, dogovorjenih v Bruslju. V Sloveniji opažamo trend k večjemu poudarku na kakovosti - to je tudi ena velikih prednosti slovenskih kmetov. V naših predlogih so elementi za pomoč pri neposredni prodaji, za spodbujanje kmetov, naj tesneje sodelujejo za izboljšanje svojih pogajalskih izhodišč v prehranski verigi, ter za spodbujanje inovacij v kmetijskih praksah.

Slovenija v pogajanjih o proračunu 2014-2020 izpostavlja pomen razvoja podeželja, predstavila je tudi non paper, ki ga je podprlo še deset članic. Zavzema se za ohranitev sredstev in da bi se nacionalne ovojnice izračunavale na podlagi celotnega sedanjega finančnega okvira 2007-2013, ne le na podlagi leta 2013. Kaj menite o stališčih Slovenije, so njeni cilji realistični?

Verjamemo, da je naš predlog za večletni proračun uravnotežen in realističen. Nobenega dvoma ni, da mnogi kmetje menijo, da so neposredna plačila pomembnejša od razvoja podeželja, ker pač predstavljajo obliko neposredne dohodkovne podpore, in vsako spremembo kmet takoj občuti. A tudi naša politika razvoja podeželja je postala v zadnjih letih prav tako pomembna. Pomembno je, da kmetje vidijo, da se obe obliki podpore dopolnjujeta - neposredna plačila za vse kmete na podlagi skupnih načel v vseh članicah unije in projekti za razvoj podeželja, zasnovani na nacionalni in regionalni ravni na podlagi lokalnih specifičnosti in prioritet.

Kar se tiče neposrednih plačil, za koliko se bo v prihodnjem večletnem proračunu zmanjšal delež Slovenije?

Naš cilj glede neposrednih plačil je, da postopno preidemo k bolj pošteni razdelitvi plačil. To bo v obdobju do leta 2020 pomenilo prerazporeditev med sektorji, znotraj posameznih članic in med članicami, pa tudi strožja pravila za aktivne kmete in omejitve za količino neposredne dohodkovne podpore, ki jo dobijo največji kmetje. Za celotno Slovenijo je komisija predlagala zelo skromno zmanjšanje v sedemletnem obdobju - za okoli tri, štiri odstotke, a njen končni delež bo seveda odvisen od proračunskih odločitev voditeljev EU.