STA novice / Vlada sprejela predlog novele zakona o bančništvu

Pobudo za spremembe zakona, s katerimi se bo vzpostavil poseben pravni režim za reševanje težav, s katerimi se sooča bančni sistem zaradi omejenih možnosti pri zagotavljanju ustreznih virov financiranja, je dala Banka Slovenije.

Predlog novele zakona tako bolj jasno opredeljuje okoliščine, ki utemeljujejo pristojnost ukrepanja centralne banke v okviru pristojnosti nadzora. Banka Slovenije bo lahko ukrepala že zgolj na podlagi ocenjene verjetnosti, da neka banka ne obvladuje tveganj oz. jih ne obvladuje na pravi način, je na novinarski konferenci po seji vlade povedal Šušteršič.

Po predlogu se Banki Slovenije daje možnost posebnih ukrepov nadzora. Tako bo lahko v banki imenovala izredno upravo, ji prepovedala prodajo premoženja, zahtevala načrt reorganizacije banke ali odredila prisilno prodajo delnic banke v breme obstoječih delničarjev.

"Če noben lastnik razen države ne dokapitalizira bank, bo lahko Banka Slovenije odredila prisilno dokapitalizacijo v breme lastnika," je na za Slovenijo tipičnem primeru to določbo pojasnil Šušteršič. Prav tako bo lahko zahtevala prenos premoženja in obveznosti banke na prevzemno družbo, ki bo s tem prevzela zdravi del poslovanja banke.

Če bodo banke želele pridobiti pomembne deleže v družbah, ki se ukvarjajo s finančnimi storitvami, bodo morale po novem pridobiti dovoljenje Banke Slovenije. S tem se skuša vnaprej preprečiti primere, ki vodijo v konflikt interesov, je pojasnil Šušteršič.

Banka Slovenije bo dobila tudi pristojnost, da odpokliče nadzornika banke, če ne izpolnjuje zakonskih pogojev oz. krši obveznosti. "To je tudi za nas zelo dober predlog, ker bomo lahko še bolje zagotovili ustrezno strukturo nadzornih svetov," je dejal Šušteršič. Ni pa vlada sprejela predloga, da bi se za nadzornike bank zahtevala licenca.

Kot za vlado še posebej pomembno določbo novele zakona je finančni minister izpostavil izjemo od uporabe zakona o prevzemih. "Ko bo nekdo dokapitaliziral neko banko zaradi zahteve regulatorja, ne bo obvezan dati prevzemne ponudbe," je napovedal.

"Če bi nekdo z dokapitalizacijo npr. NKBM, Abanke ali NLB pridobil več kot tretjinski delež, potem mu ne bo treba dati prevzemne ponudbe, ampak bo imel dve leti časa, da objavi prevzemno ponudbo oz. spet zmanjša svoj delež," je pojasnil. Šušteršič upa, da se bo na ta način rešilo primere, ko imamo enega lastnika, ki je pripravljen dokapitalizirati banko, a ne želi objaviti prevzemne ponudbe za celotno banko.