STA novice / Davek na finančne transakcije v 11 članicah EU naj bi prinesel 34 milijard evrov
sreda, 6.2.2013
Bruselj, 06. februarja (STA) - Načrtovana uvedba evropskega davka na finančne transakcije v enajstih članicah EU bi lahko prinesla 34 milijard evrov na leto, kažejo prvi izračuni Evropske komisije. Če bi bil uveden v celotni uniji, bi sicer prinesel 57 milijard evrov na leto. Bruselj bo predlog za uvedbo davka v enajsterici predvidoma razgrnil 14. februarja.
V osnutku dokumenta komisije za uvedbo davka v enajsterici sicer ostaja prvotni predlog, naj bo trgovanje z delnicami in obveznicami obdavčeno po stopnji 0,1 odstotka, z izvedenimi finančnimi proizvodi pa po stopnji 0,01 odstotka.
Ni pa še jasno, za kaj bodo članice porabile prihodek iz tega davka. Sprva, ko se je načrtovala njegova uvedba v celotni uniji, je bilo predvideno, da bi se del stekal v evropsko blagajno, del pa v nacionalne proračune. Omenjala se je tudi možnost, da bi z njim polnil načrtovani sklad za reševanje bančnih kriz.
Komisija bo predlog za omejeno uvedbo tega davka po pričakovanjih razgrnila slab mesec po tem, ko so finančni ministri EU prižgali zeleno luč za njegovo omejeno uvedbo.
Davek želi uvesti enajst članic - Slovenija, Francija, Nemčija, Avstrija, Belgija, Grčija, Italija, Portugalska, Španija, Slovaška in Estonija, namero o pristopu k pobudi pa je novembra lani nakazala tudi Nizozemska.
Evropski finančni davek že dolgo buri duhove v EU. Soglasja, ki je potrebno za vse evropske davčne odločitve, ni bilo mogoče doseči. Najodločneje mu nasprotujeta Velika Britanija, ki se boji bega vlagateljev iz londonskega Cityja, sicer največjega evropskega finančnega središča, in Švedska.
Edina možnost, ki je preostala, je omejena uvedba. Ta je mogoča v okviru mehanizma okrepljenega sodelovanja, ki ga dopušča pogodba EU v primerih, ko zahtevanega soglasja o neki obliki poglabljanja evropske integracije ni mogoče doseči, a skupina članic vseeno meni, da je to potrebno.
Prvi pogoj za zagon tega mehanizma je, da se za sodelovanje izreče najmanj devet članic unije. Drugi korak so podpora Evropske komisije, Evropskega parlamenta in vseh članic unije s kvalificirano večino. Naslednji korak pa je nov predlog komisije, ki se pričakuje prihodnji teden.
Če bo šlo vse po načrtih, bo to tretji primer okrepljenega sodelovanja v EU. Članice so se namreč doslej zanj odločile le dvakrat - na področju čezmejnih razvez in pri uvajanju enotnega evropskega patenta.
Zadnje novice
-
Okoljska inšpekcija z novimi tehnologijami krepi učinkovitost dela
26.7.2026 -
Stevanović: Izvedli bomo vse, da Mijič oktobra ne bo več poslanec
25.7.2026 -
Ustavno sodišče v presojo ustavnosti varstva volilne pravice
25.7.2026 -
Večer: Kamenika in soobtožene člane mamilarske kriminalne združbe izpustili iz pripora
24.7.2026 -
Ustavno sodišče o nedopustnosti referenduma o interventnih ukrepih (dopolnjeno)
24.7.2026 -
Za koalicijske partnerje cilj referendumov zlasti preverjanje volje volivcev o nekaterih koalicijskih zavezah
24.7.2026 -
Vlada posegla v cene goriv
24.7.2026 -
V Levici vidijo ustavno odločbo glede RTVS kot potrditev njihovih stališč
24.7.2026 -
Logar: Mijičev in Snežičev manever norčevanje iz delavcev in države
24.7.2026 -
Ustavno sodišče: Novela zakona o RTVS ni v neskladju z ustavo (daljše)
24.7.2026 -
Bruselj: Nove ameriške carine v skladu z dogovorom z EU (dopolnjeno)
24.7.2026 -
Opozicija predlaga dva referendumska dneva letno (dopolnjeno)
24.7.2026